Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem v mojem imenu in v imenu mojih dveh namestnikov, Uroša Novaka in Simona Savskega!

S posebnim zadovoljstvom moram ugotoviti, da pravzaprav delamo v popolni sestavi, in da seveda v skladu s tem nam je omogočeno, da tudi opravljamo svojo nalogo tako kot je z zakonom predvideno. Letno poročilo, ki ga obravnavate danes in ocena stanja seveda je peto letno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije v tej sestavi. Začetek dela tega senata je iz marca 2014 in se bo marca 2020 zaključilo. Sedat komisije je letno poročilo in oceno stanja sprejel na svoji seji, 15. maja 2019. Ocena stanja in letno poročilo je bilo soglasno sprejeto in potrjeno. V skladu z določili zakona, 20. in 21. člena, smo poročilo do konca maja, in sicer 30. maja letos, izročili predsedniku Državnega zbora, gospodu Židanu. In glede na tradicijo pravzaprav in glede na dejstvo, da je predsednik republike tisti funkcionar, ki člane senata Komisije za preprečevanje korupcije imenuje, smo pravzaprav uvedli to prakso in pri njih vztrajamo, da letno poročilo in oceno stanja izročamo tudi predsedniku republike. To seveda ni zakonska obveznost, mislim pa, da se spodobi izročiti letno poročilo tudi tistemu, ki je pravzaprav zadolžen za naše imenovanje.

Jaz in moja dva sodelavca seveda ne bi radi zlorabljali vašega časa, ki je pravzaprav itak vedno dragocen in gre za to, da verjetno ni nobenega razloga in potrebe, da ponavljamo tisto kar je zapisano v poročilo in oceni stanja. Domnevam, predvsem seveda tiste, ki jih je to zanimalo, da ste to prebrali in zato mislim, da res nima smisla to ponavljati. Rad bi pa dal nekaj poudarkov o delovanju komisije in o stanju na tem področju, tako kot ga mi vidimo. Začel bi s tem, da izražam posebno zadovoljstvo komisije, da smo končno uspeli naš postopek, torej postopek pred Komisijo za preprečevanje korupcije, urediti tako, da je skladen s stališči Upravnega sodišča in s stališči Vrhovnega sodišča. Dobili smo že nekaj odločb teh sodišč, ki so potrdile, predvsem seveda nas zelo razveseljujeta dve odločbi Vrhovnega sodišča, kar seveda pomeni, da so odločbe dokončne, ki je ugotovilo, da je postopek pred Komisijo za preprečevanje korupcije zakonit v skladu s tistim kar se pričakuje, v skladu s tistim kar določa zakona in ob uporabi sodne prakse. Nekateri, ki ste že dalj časa in ste že poslušali, obravnavali podobna poročila v teh letih odkar je v funkciji ta senat veste, da so bili začetki našega dela drugačni. Veliko se je govorilo o tem, da zadeve pred komisijo padajo, da je delo nezakonito, da krši pravice udeležencem pred našim senatom in tako naprej. To je bilo seveda zelo boleče, moram reči. Vendar veljalo je takšno stališče, da je postopek pred komisijo sui generis postopek, torej nekaj posebnega, bi po domače temu rekli, da udeleženci v postopku pred komisijo niso stranke v smislu vseh drugih procesnih predpisov, tudi ne ZUP-a. Da se ZUP ne uporablja, razen v posebnih primerih. Da nismo dolžni stranke obveščati o postopku pred komisijo, da jih nismo dolžni obveščati in jim izročati odločbe, razen v primeru, če smo jih želeli javno objaviti. Vse to je sodišče, predvsem Vrhovno sodišče, mislim da je bilo februarja 2016, zaključilo to obdobje z odločitvijo, da tako kot delamo, delamo napak. In od takrat naprej so se seveda te stvari spremenile. Ne glede na to, to moram posebej opozoriti, da je zakon, ki je veljal pred februarjem 2016 in zakon, ki velja danes, še vedno isti. Smo pa v skladu s sodno prakso, ki jo je izoblikovalo predvsem Vrhovno sodišče, izoblikovali naš postopek tako, da smo sedaj potrdili, da je ta postopek zakonit. Trajalo je dolgo časa, žal moram reči, da je trajalo skoraj moj cel mandat, ker moj mandat traja še pol leta, seveda, namestnika sta bila izvoljena bistveno pozneje oziroma imenovana, in bosta nadaljevala, sam pa bom, seveda, marca 2020 zaključil svoj mandat. Ampak moram odkrito reči, da se je izplačalo. Izplačalo se je, ker nositi breme tega, da delaš nek postopek in ti nekdo očita, da delaš nezakonito je nevzdržen. Ampak sedaj smo to presegli.

Druga stvar, o kateri bi rad spregovoril nekaj besed, je seveda vsebina, ki jo zelo dobro poznate. To je vsebina in poizkusi noveliranja našega zakona. Te aktivnosti pravzaprav, bom rekel takole, trajajo od meseca marca 2015 naprej. Žal do danes tega nismo uspeli spremeniti. Sami se ves čas odločno zavzemamo za celovit in nov zakon, ker smo odločno na stališču, da je samo to rešitev, ki bo pravzaprav na nek način dokončna v smislu popolne pravne podlage in temeljev za delovanje komisije. Seveda glede na to, da so bila stališča predvsem pri predlagateljih, v mislih imam predvsem Ministrstvo za javno upravo in v zadnji fazi Ministrstvo za pravosodje, drugačna, nam ni preostalo drugega, kot da se seveda temu podredimo. Posebej moram povedati, da je bila edino aktivnost sedanje, zadnje garniture na Ministrstvu za pravosodje takšna, kot smo jo ves čas pričakovali. Moram vendarle zelo odločno in javno povedati, da smo z Ministrstvom za pravosodje, lahko rečem, zelo dobro sodelovali in tudi sodelujemo. Ja, v marsičem se ne strinjamo, ampak dialog je stalno vzpostavljen in deluje, za razliko od prejšnjih časov, ko je bilo seveda to bistveno drugače.

Z marsikatero rešitvijo, sicer z noveli, seveda soglašamo in smo to tudi povedali, z marsikatero pa ne. Jaz seveda v podrobnosti ne bom šel, ker to ni današnja tema, pravzaprav, razprave na tem odboru, ampak bo tema te razprave takrat, ko bo, mislim pa, da je novela že v Državnem zboru in da bo v relativno kratkem času do tega prišlo. Opozoril bi pri tem samo to, da je vendarle zaskrbljujoče dejstvo, da tudi strokovne službe Vlade - v mislih imam Službo za zakonodajo - in strokovna služba v Državnem zboru - v mislih imam Zakonodajno-pravno službo – odločno stojita na stališču, da bi bilo potrebno pripraviti nov zakon. Številni očitki so - mi jih nismo dajali, ker v tej fazi razgovorov, ki smo jih imeli, to z naše strani najbrž ni bilo potrebno - ampak številni očitki so, da so nekatere rešitve tudi ustavno pravno sporne. Zato seveda smatramo, da takšni predlogi, dokler nosijo takšno breme, ne bi smeli biti predmet obravnave pred Državnim zborom in bi morale te dileme biti razrešene bistveno prej.

Kot sem rekel o statistiki in o teh zadevah, ki izhajajo iz poročila in ocene stanja, ne bi govoril. Veliko je bilo javno govora o tem, da komisija pravzaprav, torej, to so bile relativno pavšalne ocene, seveda, da komisija nič ne dela. Samo en podatek bom povedal, pa vas ne bom obremenjeval z večimi. V obdobju mojega mandata smo prejeli v obravnavo 4 tisoč 976 zadev - to velja seveda do konca lanskega leta - in obravnavali in tako ali drugače zaključili, smo 6 tisoč 114 zadev. Težko je seveda reči, da nič ne delamo, res pa je, da so odzivi na naše delo preskromni, da ni ustreznih posledic, da se govori o tem, da je komisija brezzobi tiger… Ne želimo gristi in tudi še karkoli drugega ne. Ne želimo si nobenih drugih pooblastil.

Nam se očita tudi, da imamo določena represivna pooblastila, pa jih nimamo in si jih tudi ne želimo. Želimo samo slovenski družbi in javnosti povedati, kaj se v tej državi dela narobe in pričakujemo, da tisti, ki odločajo oziroma odločate, o nekaterih stvareh, te stvari ugotovite, upoštevate in da imajo naše odločitve potem tudi posledice. Žal, zelo velikokrat ali pa največkrat, ni tako.

Nekaj malega spregovoril še o pogojih, v katerih komisija dela, predvsem o kadrovskih in finančnih pogojih. Stanje ni zadovoljivo. Stalno se seveda tudi na nek način tolažimo, da ni mogoče drugače, kot sprejeti dejstvo, da smo del slovenske družbe in tudi smo in seveda delimo usodo, tudi finančnih in kadrovskih zmožnosti te družbe, vendar pa moram reči, da, v primeru, ko delamo primerjavo z nekaterimi drugimi organi, podobnimi z nami, / nerazumljivo/ neodvisnimi državnimi organi, so stvari pri nekaterih organih bistveno drugačne, kot pri nas. Tako se nekaterim organom lahko proračun v relativno kratkem obdobju, poveča več kot za enkrat, nam se pa proračun ne poveča nič.

Tudi kadrovske zagotovitve za delo, se lahko nekaterim organom enormno povečajo, nas se pa opozarja stalno na kadrovske načrte in vse, kar je v zvezi s tem, kar je seveda v skladu z zakonodajo, ki pri nas velja, ne rečem, da ne, ampak, boli pa seveda dejstvo in je nesprejemljivo, da za nekatere velja, za druge pa ne velja. Sistemizacija, ki jo imamo sprejeto, je izpolnjena približno s 50 %, to izhaja tudi iz tabele, ki jo v poročilu vidite. Bom govoril na okroglo, morda so številke še malo slabše, ampak približno 50 % tistega kar bi naj imeli je izkoriščenega, seveda izkoriščeno je zato, ker nimamo več denarja, nimamo več sredstev, da bi zaposlili več ljudi, pa bi jih potrebovali, veliko več, ampak delimo usodo takšno kakršna je, ampak to so težave s katerimi živimo. Glede na to, da se moj mandat zaključuje na nek način, nisem nikoli veliko govoril, in to nekateri tudi veste, ne o svoji plači, ne o plači mojih kolegov namestnikov, sem se pa odločil, da bom na koncu svojega mandata tudi o tem vedno bolj na glas govoril. Funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije smo najslabše plačani funkcionarji v tej državi. Moj plačni razred je 54, plačni razred obeh namestnikov je 51. Leta 2004, ko je bila komisija ustanovljena, je bil plačni razred takratnega predsednika 64, pade je na 54 z odločitvijo v Državnem zboru, zakaj ne vemo. Tudi ne vemo zakaj in kakšen je razlog, da smo mi najslabše plačani funkcionarji. Zato to postavljamo kot dilemo, kot vprašaj in v prenesem smislu se na nek način pridružujemo aktivnosti predsednika Računskega sodišča, ki govori o tem, da je te stvari treba urediti. Torej, ne mislimo predvsem in samo na naše plače, ampak mislimo na plače vseh funkcionarjev, med njimi ste seveda tudi poslanci, v Republiki Sloveniji. Razmere niso ustrezne takšne kot bi morale biti. In za zaključek morda še nekaj o aktualnih zadevah s katerimi smo se ukvarjali v zadnjem času pa niso doživele ustreznega odziva kot bi morale. Vprašanje uvedbe parlamentarne preiskave v zvezi s sodnimi postopki, mi seveda govorimo o konkretnem sodnem postopku, ker v predlogu uvedbe parlamentarne preiskave se govori o sodnem postopku, ki se tiče zadev Kangler in ostali sicer piše, je pa tako kot poznamo vsebino mi zdaj, usmerjeno samo v to, smo odločno na stališču, da je takšna parlamentarna preiskava nepotrebna. Glede na to, da postopka nismo izvedli do konca, ne morem govoriti o drugih stvareh in o drugih odločitvah, ki jih bo komisija sprejela, če jih bo sprejela seveda, lahko pa povem, da smo odločno na stališču, da zastopamo in soglašamo s tistimi, ki jasno in javno govorijo, da politične odgovornosti tožilcev in sodnikov ni. lahko pa je politična odgovornost kogarkoli drugega. Soglašamo pa s tem, da marsikaj v slovenskem pravosodnem sistemu ne štima, zato bi aktivnosti morale biti usmerjene v spremembo na tem področju. Zato je fokus naše aktivnosti v zvezi s tem usmerjen ne samo v to, da želimo izraziti nesoglasje s takšnim načinom vendarle neustreznega pritiska na delo pravosodje, da pa se tudi v okviru pravosodja uredijo nekatere zadeve. Glede na to, da sem bil 22 let odvetnik in glede na to, da 40 let tako ali drugače delujem v slovenskem pravosodju, so mi nekatere stvari znane in jasne in postavljam samo eno dilemo kako je možno, da je v tej konkretni zadevi, ki jih je bilo približno 20, nekaj čez celo, v 17-ih zadevah sodeloval in deloval eden in edini preiskovalni sodnik. Torej, to vsekakor ni v skladu z načelom naravnega sodnika, načelo naravnega sodnika veste kaj je, da se zadev dodelujejo po vrstnem redu tako kot sodni red to pravi in to je samo ena izmed okoliščin, ki so seveda zelo moteče. Usmeriti fokus v odkritje in odkrivanje zakaj je tako pa seveda zelo soglašamo. Zavračamo pa seveda pritiske tam, kjer pritiski niso potrebni. Nekaj bi vendarle rad povedal tudi o Zakonu o poslancih. Veste, da se je v zvezi s konkretno zadevo zadeva zelo aktualizirala, da smo mi s svojo aktivnostjo, ki je v skladu z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije zaključili, da smo pričakovali bistveno več bom rekel od parlamenta pa se to ni zgodilo. Ja, so aktivnosti v zvezi s spremembo Zakona o poslancih, kar je seveda pravica parlamentarcev, v to se mi ne spuščamo, vendar pa seveda vendarle z nesoglasjem pravzaprav gledamo na stališče, ki izhaja iz predloga sprememb Zakona o poslancih, ki pravzaprav iz tega zakona črta edino možno sankcijo oziroma rešitev v primeru, da je funkcija poslanca obremenjena še s kakšno drugo funkcijo, nalogo, dejavnostjo, ki ni združljiva s to funkcijo, zato smo seveda odločno na stališču, da le to treba spremeniti, zato smo tudi verjamem, da vse stvari do vas še niso prišle včeraj v Državni zbor vložili pobudo, to pobudo smo naslovili na Državni zbor, kar pomeni na vse poslance Državnega zbora istočasno pa tudi na ministrstvo za pravosodje in na Ministrstvo za javno upravo z željo, da se razmisli o teh dilemah in da se pripravi ustrezen predlog, ki bo izkazoval, da z demokracijo beri odgovornostjo mislimo resno. Če to ne bo tako, potem so besede demokracija samo besede. Istočasno smo se opredelili in tudi v Državni zbor in vsem ostalim naslovnikom poslali pobudo za ustrezne aktivnosti v zvezi s ponovno oživitvijo določenega predloga, ki bi omogočal seveda ta predlog zahteva spremembo zakona, ki bi omogočal odpoklic župana, odpoklic občinski svetnikov in še morda katerih drugih voljenih funkcionarjev. To namreč sedaj ni zmožno. Sklicevati se na to, da so župani na prepihu javnosti, na prepihu volivcev vsaka štiri leta po oceni komisije še zdaleč ni dovolj. To je sicer res, vsak župan, ki hoče kandidirati ponovno mora na volitve in to je sito, ki ga je relativno težko prebroditi pravzaprav, vendar to ni dovolj. Župani in to se je seveda najbrž že pokazalo jaz o imenih ne bi, če bo potrebno bom, so pokazali, da neustrezno, nekorektno, nezakonito ali kakorkoli že ravnajo tudi med mandatom in to tako, da so preobremenjeni s pravnomočnimi odločbami nekaterih organov med njimi tudi Komisije za preprečevanje korupcije pa se ne zgodi nič. To je posmeh slovenski demokraciji, ker tako enostavno ne gre. Demokracija je predvsem odgovornost in odgovornost zahteva posledice predvsem, če je nedvomno in če hočete pravnomočno ugotovljeno, da so nekatere stvari nezakonite. Jaz sem včasih o tem že govoril, da kultura posameznih funkcionarjev, ki zahteva odgovornost Sloveniji še ni na takšni stopnji, da bi posamezni zdrs takšen ali drugačen pomenil odstop posameznega funkcionarja to se namreč pri nas ne dogaja. Torej tudi v tej smeri gre ta pobuda komisije, ki je bila včeraj vložena v Državni zbor in poslana tudi obema ministrstvoma. Rad bi opozoril še na eno zadevo, morda na dve. Ena zadeva, ki se neposredno nanaša tudi na delo Državnega zbora. Iz našega zakona izhaja, iz resolucije o nomotehnični dejavnosti izhaja, komisija je neštetokrat opozorila na dejstvo, da bi morala, mi se seveda zavzemamo za to, da bi komisija dobila vso zakonodajo, ki se tako ali drugače predlaga v obravnavo v Državni zbor ali sicer v pregled in v možnost, da o tem da stališče. Zelo malo od te zakonodaje dobimo v pregled pa še velikokrat dobimo pregled takrat, ko nobene spremembe več niso možne razen seveda poslanski amandmaji, to pa je seveda vendarle dejavnost / nerazumljivo/, s katero se komisija običajno, potem ne ukvarja, da bi posamezne poslanske skupine nagovarjala na vložitev posameznih amandmajev. Čisto za zaključek še nekaj v zvezi s proračunom.

Torej nekaj informacij je bilo tudi včeraj, da gospodarska rast, ki je torej na neki fazi, ki zahteva opreznost odločevalcev v zvezi s proračunom to ste seveda v prvi vrsti in predvsem tudi vi kaže na to, da je treba uvesti prve ukrepe varčevanja. To, kar smo včeraj slišali se je seveda nanašalo na proračun za drugo leto. To, kar vsi veste ali pa vsaj nekateri od vas veste je pa dejstvo, da je proračun letošnji do konca leta zaprt, nekateri to veste nekateri ne. Tisti, ki seveda neposredno o kakšnih finančnih zadevah odločate pa veste. Zaprt proračun seveda pomeni, da moramo državni organi za posamezno obveznost, ki je tako ali drugače odprta tudi za novo obveznost, ki jo odpremo do konca leta posebej obrazlagati Ministrstvu za finance. Glede na to, da nam v zakonu piše, da smo neodvisni državni organ, da je naš proračun - sedaj govorim o proračunu Komisije za preprečevanje korupcije - sprejet in potrjen in znaša približno milijon 700 tisoč evrov je za nas nesprejemljivo in podcenjujoče, da mora predsednik komisije referentom - pa jih seveda nič ne podcenjujem, da ne bo kaj narobe - na Ministrstvu za finance posebej obrazlagati utemeljenost razlogov, da pošlje nekoga na mednarodno aktivnost, ki je utečena. Mi se udeležujemo mednarodnih aktivnosti samo tam, kjer predstavljamo Republiko Slovenijo govorim o OECD, o GRECO, / nerazumljivo/ in podobnih aktivnostih. Ko želimo nabaviti neko računalniško opremo ali kakorkoli drugega moramo to posebej obrazlagati ali je to potrebno do konca leta ali je to utemeljeno, ampak gre za proračun, ki je potrjen, ki je naš in glede na to, da smo mi neodvisni državni organ je za nas to popolnoma nesprejemljivo. Neodvisnost, če hočete doma v družini ali kjerkoli drugje se seveda prične pri financah in govoriti o tem, da smo mi neodvisni državni organ obrazlagati pa moramo vsako postavko od septembra do konca leta ali je utemeljena ali ne tu neodvisnosti ni. Tu tudi vas na neki način ti načini seveda so prosim za ustrezno pomoč.

Z naše strani v tej fazi za enkrat toliko. Jaz o samih številkah nebi, ker mislim, da je nepotrebno, ker bi šlo za ponavljanje tistega, kar ste prebrali.

Hvala lepa, da ste me poslušali.