Govor

Jože Podgoršek

Hvala lepa.

Lep pozdrav vsem sodelujočim. Naše ministrstvo seveda z veliko zaskrbljenostjo spremlja tudi letošnjo sezono čebelarjev in v končni fazi je prav, da ta veter v jadra čebelarstva, ki smo ga v preteklosti že naredili tudi z razglasitvijo svetovnega dneva čebel peljemo tudi naprej. Zato bom tudi v nadaljevanju se sicer opredeljeval do vsakega od teh predlaganih sklepov. Ampak že uvodoma lahko rečem, da večina njih, tudi tistih, ki se tičejo našega ministrstva, naše ministrstvo podpira. Bom povedal pri tistih, kjer imamo nekatere zadržke. Pa ne zadržke v smislu nehotenja, ampak dejanskih pravnih podlag, da ne bi prisluhnili pobudam čebelarske zveze. Po drugi strani je prav da povemo, da so res kot je že gospod Noč, predsednik Čebelarske zveze omenil. Naši čebelarji na koncu konkurirajo na istem trgu kot sosedje, sosednji čebelarji sosednjih držav in če jim ne omogočamo enake pogoje za konkurenčen nastop na trgu, pomeni da jih spravljamo v manj ugoden položaj. In zato je prav, da poskušamo res vsi skupaj, vključno z našim ministrstvom, vključno s tistim delom, ki bo tudi naše ministrstvo na koncu stalo, sredstvi, delom in energijo, ki bomo v to vložili, da vendarle tudi v tem delu poskušamo razumeti težave naših čebelarjev in da k temu delu tudi pristopimo. Vključno od trošarin ne in da ne naštevam naprej. S tem, mislim da so pobudo čebelarjev vendarle v smeri reševanja čebelarstva na način, da bo čebelarstvo kot panoga lahko postalo primerljivo v tem delu Evrope, v Sloveniji in ne nazadnje tudi ne bomo imeli nobenih razlogov za to, da bi čebelarji kakor koli drugače kot legalno opravljali celotno svojo dejavnost, vključno z zdravljenjem in tako naprej.

Toliko nekaj uvodnih misli, da uvodoma vendarle poudarimo, da v tem delu zelo razumemo Čebelarsko zvezo z vsemi temi enajstimi legitimnimi pobudami in da bomo pri vsaki od teh poskušali najti optimalno rešitev tudi za to pomoč. Verjamem pa, da je včasih časovnica tista, ki je malo problematična in bi si želeli tudi sami, da bi se nekatere stvari hitreje odvile, vendar problemi so tukaj vendarle večplastni tudi v tej časovnici.

Pa dajmo kar po vrsti. Prvi problem, izziv, problem, ki ga je izpostavila Čebelarska zveza je seveda vezana na katastrofalno sezono. Še danes zjutraj smo se pogovarjali o tej tematiki in glede na problematiko, se opravičujem, glede na problematiko, ki je izpostavljena, menimo, da je prav da prisluhnemo tudi z neko pomočjo čebelarjem za pomoč za svoje delovanje in tako naprej. In zato tudi, ko smo se pogovarjali o tem delu, nas tukaj čaka samo še dejansko dokazljivo dokazat slabost letošnje čebelarske letine in poudarjam dokazljivo dokazat slabost in te težave, ki jih Čebelarska zveza tukaj izpostavlja in v kolikor bomo, pa sem prepričan, da bomo našli dokazljivost pri slabi letini. V tem primeru v bistvu smo mi tudi že, imamo že pripravljeni nekaj izhodišč, ki jih bomo še potem tudi s Čebelarsko zvezo dokončno dogovorili za sistem pomoči, za pomoč čebelarjem po sistemu DEMINIMIS. Mislim, da podrobnosti danes je prerano o njih govorit, ker se moramo s Čebelarsko zvezo na koncu še povsem uskladiti. Glede načina same pomoči. Skratka čaka nas izziv, dokazljivo dokazati problematiko v pridelku, vemo da podatki o »medonosnosti«, pardon podatki o nabranem medu v panjih, ravno tega čisto ne dokazujejo.

Imamo pa nekje drugje problem, ker ta med kristalizira in ga je nemogoče iztočit in ta med je tudi neuporaben za hrano čebeljim družinam za bodoče. Zato tukaj, kot sem že rekel nas čaka ta izziv, kako iz javno dostopnih podatkov, ki ne govorijo ravno o takšni slabi letini, pa vendarle na koncu zaradi izkoristka tega ali ne izkoristka tega medu, ker ga ne moramo iztočit, ker je kristaliziran v panju, praktično je trd, ne gre iz satnic ven, bo treba, bomo skratka morali tukaj še en napor skupaj s Čebelarsko zvezo usmerit v to, da bo ta pomoč, ko jo bomo sprožili dokazljiva in dejansko tudi upravičena.

Gremo naprej. Druga točka se dotika razglasitve ogroženosti čebel. V tem delu, mislim da je to zelo, tudi iz našega zornega kota povsem retorično vprašanje. Seveda si bomo, si že in si bomo tudi v bodoče prizadevali za to, da se čebele razglasi kot ogrožene in v okviru tega tudi predlagamo malo drugačen drugi del sklepa, ki ga je Čebelarska zveza predlagala. Tudi morebitnih, predlagamo tudi morebitno možnost plačila podpore na čebeljo družino v okviru skupne kmetijske politike po leto 2020. In sicer, ne iz okoljskih okvirjev, tukaj bomo imeli težavo. Že tudi to smo preverjali znotraj Evropske komisije, ampak iz tiste prvotne ovojnice, ki se mimo grede za čebelarje v naslednjem programskem obdobju krepko zvišuje, govorim na pamet, mislim da celo za 80 % v naslednjem programskem obdobju kot je v tem. Torej tukaj predlagam, da tudi v sklep ne govorimo o okoljskih ukrepih ampak o ukrepih iz programa razvoja podeželja, ampak bo gospod Noč verjetno to še komentiral.

Glede obračuna DDV-ja za zdravila. Tudi o tem smo se že precej časa pogovarjali. V tem duhu predlagam, oziroma na nek način podpiram, absolutno podpiramo pobudo Čebelarske zveze. Bi dodal samo še en stavek, kar je gospod Noč že prej razložil. Verjamem, da so proti voroji, zdravila proti voroju uvrščeni v neke tako imenovane bio cilje za katere imamo recimo nekatere, zaradi katerih uvrstitve imamo težavo z DDV-jem. Pri obračunu DDV-ja po nižji stopnji, kar Čebelarska zveza predlaga, vendar bi tukaj poudaril samo to, da gre to praktično za obvezno, obvezen način tretiranja čebelarskih družin. V drugačnem primeru bomo čebelarske družine izgubili. In gre za drugačno dikcijo kot, ali pa za drugačen namen rabe teh zdravil, kot je pri marsikaterih drugih zdravilih, ki so za zgolj ohranjanje nekega zdravstvenega stanja. Tukaj gre za osnovno zdravljenje, zato da čebele sploh lahko preživijo. In za to res podpiramo tudi to pobudo. Pa mimo grede, mislim da tudi v sosednji Hrvaški je davčna stopnja mislim, da je nižja in še kje.

Gremo naprej na točko 4. Poreklo medu, nimamo prav nobenih težav s podpiranjem tega sklepa, oziroma tudi tega predloga in tudi v tem času smo na našem ministrstvu naredili tudi preko stalnega predstavništva v Bruslju smo že pričeli resne pogovore z Evropskimi državami za podporo tega sklepa. Na tako imenovani deklerativni ravni že imamo podporo šestih držav, še tri verjetno. Z ostalimi bomo delali tudi v bodoče naprej in tukaj pa v bistvu prosimo, tudi pa apeliramo na Čebelarsko zvezo, da ne zgolj pri drugih čebelarskih zvezah, ampak da tudi pri odločevalcih v državah Evropske unije poskušajo pomagat doseč ta dogovor, da gremo v to označevanje, drugačno označevanje medu, ker zgolj strokovna podpora tukaj ne bo dovolj. Potrebna bo na koncu politična podpora vseh držav znotraj EU.

Glede odločila trošarin od energentov je gospod Noč že jasno povedal. Jaz bi tudi dodal samo še en stavek. Res podpiramo to pobudo, da tudi čebelarjem omogočamo vračilo trošarin, po takšnem sistemu kot ga imamo danes za področje kmetijstva in gozdarstva. Verjamem, da to ni ravno ukrep, ki bi deloval v duhu zmanjševanja emisij v okolje, in mislim, da bo gospod Brijon, državni sekretar to poskušal tudi kasneje pojasnit. Ampak vendarle je prav, da vemo, da čebelarji ta dela morajo opravit. Dokler nimamo še ostale tehnologije zrele za to da bi se lahko, da bi lahko prešli na ostale vire energije, kaj jaz vem električni tovrnjaki in tako naprej tudi za te reči, ravno tako kot na področju kmetijstva, kot na področju gozdarstva potem tukaj težko govorimo o tem, da bo odprava ali ne odprava trošarin kako bistveno vplivala na porabo goriva. Ker dela, ki jih moraš opravit, jih moraš opravit. In za to rabiš pač traktor, rabiš tovrnjak, skratka dela, ki jih moraš opravit jih moraš opravit. Na področju kmetijstva in gozdarstva v najbolj širokem smislu je pač tako. In gre za v bistvu neke vrste pomoč, tudi na sosednjih državah imajo tako imenovani plavi dizel, pa da ne naštevam naprej kjer vendarle pomagajo pri teh osnovnih kmetijskih dejavnostih. Tudi tukaj vemo že za izziv, da nas čakajo verjetno izziv v kolikor se odločimo za to pobudo, z Ministrstvom za finance smo se že pogovarjali o tem. Smo mislim, da že našli neko rešitev, v koliko seveda na Ministrstvu za okolje in prostor, ki skrbijo za okoljsko vzdržbo vseh teh ukrepov pristopijo k rešitvam v tej smeri. Tudi tukaj smo že našli neke rešitve, kako z normativnim delom na panj, litrov na panj določit ali pa preprečit kakršne koli možne špekulacije, ker pri čebelarjih pa je res z eno razliko od ostale kmetijske in gozdarske mehanizacije. Pogosto čebelarji za oskrbo čebel in teh zadev nimajo specialnih vozil, ampak se bo dopoldne peljal v trgovino, popoldne z istim avtom k čebelam. Kot pri gozdarski in kmetijski mehanizaciji temu ni tako. Takrat gremo pa s traktor, specialno mehanizacijo na njive in z njimi pač opravljamo ta dela. Ampak z normativnim delom tudi tukaj mislim, da je že bil na nek način, v kolikor gremo v to zgodbo že nek osenz dogovorjen. Z normativnim delom porabe goriva na panj, lahko tudi to anomalijo, oziroma ta strah za morebitno preprečevanje neracionalne rabe, kakorkoli bomo že temu rekli, lahko tudi odpravimo. Skratka, tukaj res podpiramo, kot sem že uvodoma omenil tudi s takimi ukrepi spravljamo, ali v nekonkurenčen oziroma konkurenčen položaj naše slovenske čebelarje.

Točka 6, ki govori o pašnem redu, naj omenim, da že imamo pripravljene 3 predloge za to tematiko, ki jo naslavlja Čebelarska zveza in jo bomo na tako imenovanem, na tako imenovani delovni skupini za čebelarstvo bomo vse tri predloge pregledali in jaz mislim, da je možno tudi do novega leta priti do osnutka novega zakona o živinoreji, ki bo govoril tudi o tej problematiki. Ampak, kot sem že rekel, pripravljeni so zdaj za enkrat tri variante, ki jih bo treba znotraj delavne skupine za čebelarstvo predihati, se odločiti kako naprej, tudi pri tem pašnem redu. Z našega zornega kota in tudi zornega kota uprave za varno hrano je bistvenega pomena, da vemo kje čebele so, tudi zaradi nekaterih možnost širjenja bolezni. Torej, kje čebele so bomo morali vedeti v vsakem primeru, kako pa je s pašnimi redi, ki pa je, ima malo drugačen namen, bomo pa še znotraj te delavne skupine se dogovorili.

Gremo na točko 7, ko govori o hiši kranjske čebele. No, tukaj pa imamo prvi zadržek, ki je vezan na način možnega iskanja rešitev. Zato tudi predlagamo morda drugačen način, vzpostavitve ali pa tudi financiranja vzpostavitve kranjske čebele, v Višnji Gori. Sam osebno sem imel priložnost videti načrt, videti pobudo, tudi osebno sem bil v Višnji gori na enem takem srečanju. Mislim, da je ta hiša Kranjske čebele, zasnovana izredno smelo, dobro in tudi v tem duhu menim, da jo lahko podpremo in jo bomo tudi preko drugih načinov financiranja podprli. Težko oziroma ne moremo je pa podpreti na način, kot predlaga čebelarska zveza, preko uvrstitve v dodatnih sredstev v program javne svetovalne službe v čebelarstvu, ker mi kot ministrstvo ne moremo financirati investicij oziroma ne moremo investirati v objekte, ki niso v lasti Republike Slovenije in ta hiša tam ni v lasti Republike Slovenije in zato predlagamo, da se tukaj poslužujemo in tudi ponujamo pomoč pri nekaterih projektnih zadevah, skratka, da ne posegamo v sredstva za javno službo, ampak, da gremo bodisi iz last lidra, bodisi intelega ali še kakšnega drugega načina izhajanja sredstev za dokončanje oziroma za izgradnjo tega dela. Mislim, da bo lažje potem pri iskanju sredstev za redno delovanje, ko bodo tudi zneski bistveno nižji, ampak pri investiciji imamo pa ta dejanski zadržek in ne samo zadržek, oviro, da bi lahko preko javne službe to investicijo s financirali.

Gremo na naslednjo točko. Program odličnosti. Tukaj se strinjamo, da je potrebno s tega programa odličnosti narediti nekaj več, kot do zdaj, ker do zdaj prav samo s programom odličnosti nismo naredili praktično nobenih posebnih korakov, kar pa ne pomeni, da se na področju čebelarstva, razvoja, znanosti, aplikativnih in še kakšnih raziskav ne dela nič. Vendarle inštitucije, fakultete, inštituti, opravljajo nekatere raziskave in zato težko rečemo, da je to zgolj črka na papirju, ampak vendarle menimo, da je morda tudi kaj narejenega na tem področju. Zdaj, a to paše prav v ta program odličnosti ali ne, je to zdaj drugo vprašanje, ampak vendarle, mislim, da se s čebelarskimi vsebinami v Sloveniji, v tem trenutku ukvarjajo praktično vodilne raziskovalne organizacije in da tudi ta del teče naprej. Vemo pa, da nas čaka, na področju zagotavljanja sredstev še dodaten izziv. Tudi z Ministrstva za izobraževanje smo že resno v kontaktih, v dialogu pri tem kako povečati sredstva za aplikativne in temeljne raziskave, znotraj naših primarnih področij, znotraj biotehnike. Govorimo o kmetijstvu, gozdarstvu, prehrani v najširšem smislu, vključno s čebelarji. Skratka, že tečejo te debate, že iščemo rešitve, ker vemo, da znotraj področja biotehnike so ta področja, ki sem jih prej omenil, manj interesantna, tudi za objavljanje prispevkov in tako naprej in zato težje dokazujejo to svojo raziskovalno odličnost in zato težje pridobivajo projekte, kot pa druge vede, ki so tudi zelo pomembne, da se bomo razumeli. Ampak, vendarle imamo biomedicino in še kaj znotraj bodoče biotehnike, biokemijo in tako, ki so raziskovalno odličnejše, tudi na podlagi tega aktualnega sveta, kjer danes živimo, ampak vendarle iščemo rešitve, kako tudi temeljna področja dodatno finančno okrepiti. In s tem seveda upam, da pridobili sredstva tudi, če bomo uspešni pri teh pogovorih, bomo pridobili sredstva tudi za ta omenjeni program odličnosti na področju čebelarstva, ki ga je ministrstvo sprejelo lanskega maja. Glede uvrstitve čebelarski dejavnosti v delovanje Centra za usposabljanje, delo in varstvo ter Varstveno delavnih centrov, za osebe z motnjo v telesnem in duševnem razvoju. To pobudo absolutno podpiramo. Sam osebno sem imel kar nekaj izkušenj na mojem prejšnjem delavnem mestu, s tako imenovanim Varstveno delovnim centrom iz Novega mesta in vemo, kaj za te osebe, odrasle osebe, pomeni, da lahko pridejo na kmetijo, da lahko delajo z živalmi, da se lahko srečujejo z vsakodnevnimi opravili, da je praktično za njih bil obisk te inštitucije, kjer sem bil prej praktično skoraj praznik in so bili vedno nasmejani, vedno veseli in predvsem vsi so beležili pozitiven odnos tudi v njihovem nadaljnjem razvoju. Zato res, to pobudo podpiramo, menimo, da je dobra. Menim pa tudi, da je zadeva vezana predvsem na posamezne centre in verjetno ne ravno na ministrstvo, ampak na posamezne centre, ki to lahko vključijo ali ne vključijo v že tem trenutku v to svojo dejavnost in kakor koli podpiramo tudi te aktivnosti.

Naslednja točka, upam, da ne bom kaj pozabil. Področje apiterapije. Ali sem tam? Ja, področje apiterapije. Sam osebno sem se že slišal tudi z ministrom za zdravje, ki v tem trenutku, se mi zdi dolžan en dopis oziroma zapisnik iz zadnjega sestanka, kako bi nacionalno poklicno kvalifikacijo, apiterapevt/apiterapevtka spravili v pogon. Ker naš področni odbor znotraj Centra za poklicno izobraževanje, ki pokriva kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, je to že sprejelo in potrdilo v delu kmetijstva, ne pa v delu same medicinske zadeve. Skratka, zadeva se je nekako peljala preko tretjega področnega odbora, na koncu je pristal pri storitvah, so zaprosili za mnenje posebno strokovno komisijo na Ministrstvu za zdravje in skratka tukaj, mislim pa, da je tudi že predsednik, gospod Noč opravil razgovor z ministrom na to temo in mislim, da smo tudi tukaj blizu rešitve oziroma rešitev verjetno že imamo.

Še zadnja zadeva glede pobud za prispevke za dopolnilno dejavnost in pobudo okoli prispevkov za dopolnilno dejavnost. Tukaj lahko podpremo to pobudo in v bistvu jaz celo predlagam, da se ali kot resorno ministrstvo pozove, da pristopimo vsi skupaj k rešitvi dopolnilnih dejavnosti, ne zgolj o čebelarstvu ampak na celotnem področju kmetijstva, na način da se preveri učinkovitost ali pa smotrnost takšnih zadev, zlasti pri teh majhnih kmetijskih gospodarstvih, kjer nimamo samo pri čebelarjih ta problem, ki ga je gospod Noč omenil, ampak tudi na marsikateri drugi dopolnilni dejavnosti, ampak kakor koli. Če se bomo zaradi čebelarjev o tem, če ne bomo govorili o razširitvi sklepa, če se bomo zaradi čebelarjev pogovarjali o tej temi, mislim, da bomo s tem rešili tudi še marsikaj drugega in zato, da ne bo narobe razumljeno, da kot državni sekretar predlagam spremembo sklepa, a ga ne predlagam, ampak vem, da če se bomo še zaradi čebelarjev o tem pogovarjali, bomo s tem rešili še marsikatero drugo zadevo na področju kmetijstva. Toliko na kratko, če bo treba še kakšno dodatno pojasnilo smo na razpolago, pa tudi s kolegi mi bodo verjetno še kaj pomagali. Hvala lepa.