Lep pozdrav vsem skupaj!

Prvo, predsednik hvala za sklic odbora. Pozdravljam vse prisotne. Sem vesel, da smo se zbrali v takem številu in vse inštitucije, ki so bile povabljene. Ne bi bil predolg, ker ste dobili gradivo, ampak vseeno, mi vemo kaj v Sloveniji čebelarstvo pomeni, kaj pomeni na koncu koncev tudi v svetu. Slovenija je poznana kot čebelarska država. Imamo svojo lastno čebelo, kranjsko čebelo, ki je en simbol Slovenije, simbol slovenskega čebelarstva. Imamo 10 tisoč čebelarjev, čebelnjak, panjske končnice, vse to kar sodi zraven, odlične čebelje pridelke. V zadnjih letih smo sigurno v čebelarstvu naredili ogromen napredek skupaj z vsemi vami in se vam zahvaljujem, vendar vseeno določene stvari so problematične in se nam zdi, da jih je nujno urediti. Predvsem letošnja čebelarska letina je katastrofalna. Take letine 50 let čebelarji ne pomnijo. Predvsem, saj poznamo, mesec maj in mesec junij sta bila katastrofalna, mesec maj je pa mesec čebelarstva in donosi pri čebelah oziroma točenje medu je bilo pri marsikaterem čebelarju nično. Tako, da smo tudi dali obrazložitev in mi pričakujemo od države, da čebelarjem priskoči na pomoč, tako kot smo tudi predlagali.

Potem, ko smo se šli zgodbo svetovnega dneva čebel, je bila glavna poanta, da danes čebele brez čebelarja ne morejo preživeti. Mi moramo vsi skupaj več napora vložiti, da v Evropski uniji čebele razglasimo za ogrožene in tudi ostale opraševalce. Ne bom rekel, da nič ne delamo na tem, ampak moramo biti bolj ambiciozni, kajti danes Evropa gre v smer zelenega, gre v smer čistega okolja, gre v smeri reševanja klimatskih sprememb in v tej luči je čebela lahko en dober vzvod in en dober pokazatelj tudi zavedanja naše države, da želimo na tem področju nekaj konkretnega storiti. In če se spomnite lanske besede bivšega generalnega sekretarja FAO, da Silva, ki je rekel, zdaj je čas za konkretna dejanja, da zaščitimo čebele in druge opraševalce. In če ne bomo v tej smeri šli smelo naprej, potem bomo obstali na mestu in ta zgodba, ideja o svetovnem dnevu čebel, lahko bom rekel, z leti tudi zbledi.

Čebelarska zveza Slovenija že dolgo časa opozarja po našem mnenju na popolnoma diskriminatoren obračun DDV na zdravila na čebele. Mi menimo, da je čebela kot tista, ki je v verigi pridelave hrane, kajti čebelji pridelki so živila živalskega izvora. Čebela je rejna žival in menimo, da bi zdravila, ki se uporabljajo v čebelarstvu, morala imeti znižano davčno stopnjo, tako kot jo ima večina zdravil. To kar je večkrat rečeno, saj na koncu, če pa bodo samo proizvajalci oziroma distributerji zdravila podražili, to je res skrb, ampak to ne more zdaj biti saj kar samo po sebi umevno, če nekaj ukinemo, pa bo nekdo kar podražil, pa če je treba tudi na drugem segmentu narediti enkrat red.

Kar se tiče zgodbe, ki mislim, da je zgodba, ki je pomembna za celo kmetijstvo, za celo Evropo, to da ministrstvo že pripravlja in se jim zahvaljujem, pobudo da bo med v celi Evropski uniji označen točno po državi porekla oziroma se bo označevalo mešanica medu ne iz EU in izven, ki je lahko potem ena kapljica evropskega medu pa 99 % ne vemo čigavega, da se označuje točno po državi porekla. To verjamem, da bo podpora. Mi imamo podporo vseh čebelarskih zvez v Evropi že pisne, večinoma že na mizi, nekaj jih bomo še v prihodnjih dneh dobili. Jaz sem prepričan, da je to lahko prvi korak k zaščiti potrošnika tudi na ostalem področju hrane. Kajti, ko se bo enkrat ta kolo začel vrteti, da mora biti hrana označena, to je zaščita našega pridelovalca, kmeta, čebelarja in na konec koncev tudi potrošnika, ki verjamem, da ima pravico vedeti od kod hrana prihaja in si potem po svoji vesti odloči, katero hrano in za kakšen denar bo kupil.

Naslednja stvar, ki je za nas, je aktivno pristopit k reševanju Pravilnika ob katastru čebelje paše, čebelarske in pašnem ledu. Mi že dolgo časa čakamo na spremembo Zakona o živinoreji, ki se spreminja že leta. Takrat je bilo rečeno, da bomo te zadeve spremenili. Jaz upam, da se res v letošnjem letu ministrstvo in vse naše strokovne službe resno lotijo tega problema in da to problematiko enkrat spravimo do konca. Ne da ko bo konec mandata tega sklica, se bomo spet pogovarjali, da je treba ta zakon spremenit, se pa, kar se jaz spomnim že stalno pogovarjamo, da je ta zakon treba spremenit in v okviru tega zakona je tudi ta problematika.

Potem, se je treba odločit, ali v Sloveniji, kot domovini kranjske čebele kot temu, da nas cel svet že pozna po čebeli rabimo nek muzej naše kranjske čebele. Kot nacionalnega pomena. Poglejte, mi danes imamo odličen čebelarski muzej v Radovljici, kjer predstavljamo zgodovino čebelarstva, eksponate. Nimamo pa nekega muzeja kranjske čebele, čeprav se s kranjsko čebelo vsi skupaj hvalimo. In smatramo, da bi to lahko vzpostavili v okviru javne službe. In letos praznujemo 140 let vpisa kranjske čebele v ta Register čebel, ali kako se temu reče, da ne bom kaj »zamočil«. Ker 1879 je bila vpisana in zdaj bi bilo idealno, da se država odloči, ali rabimo nacionalni muzej kranjske čebele, ali rabimo, »ki ga bo to nek privat postavil ali pa neka lokalna skupnost«. Mi smatramo, da bi to lahko naredili v okviru javne svetovalne službe. In tukaj je samo odločitev ali država zagotovi sredstva, da ta muzej tudi vzpostavimo.

2018 smo sprejeli program odličnosti v čebelarstvu. Sprejeli smo ga, na tem nismo naredili nič in mene moti, jaz verjamem, da ni čez noč možno narediti, ampak da se pohvalimo, imamo program odličnosti v čebelarstvu, nismo pa na tem naredili nič. Meni to, da imamo na papirju nek program, nam kaj dosti ne pomaga. Tukaj je treba, ali program reči nimamo ga več, ali pa ga začeti parcialno začeti v nekaterih področjih izvajat.

Potem želimo, da bi pristojno ministrstvo v svojo klasifikacijo, če se jaz dobro spoznam, razumem v to zadevo dodalo čebelarstvo. Predvsem gre to za center za usposabljanje in delo in varstvo varstvenih delavnih centrov z osebami z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Poglejte, čebele so tudi odličen terapevtski del tem ljudem. In edino, kar prosimo, da se na šifre dejavnosti vpiše tudi čebelarstvo. Oni so nam dali razlago VDC Črnomelj vam jo lahko preberemo. Res je, da to lahko izvajajo, ampak tisti trenutek, ko želijo kandidirat na kakšen razpis, je to nemogoče, ker nimajo šifre dejavnosti in druga stvar, če te ljudje z motnjami v razvoju delajo svečke, delajo okraske in to želijo na neki dobrodelni tržnici za novo leto prodati, če nimajo šifre dejavnosti tega ne morajo početi. Tukaj gre čisto samo za stvar, da bodo te lahko to legalno počeli.

Potem Slovenija je začetnica moderne api terapije. Vsi vi veste, da čebelje pridelke jeste zato, ne zato ker so sladki pa dobri, ampak zato, ker si krepite svoje zdravje. To vsi vemo. Ampak, ko pa mi enkrat stopimo na ta drugi del, da pa je treba te zadeve legalizirat, tukaj pa potem vsi stopimo korak nazaj. Mi smo včeraj bili na sestanku z ministrom za zdravje, ker mi imamo ta trenutek en problem. Mi imamo, mi smo v okviru dopolnilnih dejavnosti že dosegli, da je svetovanje s tega področja tudi del dopolnilnih dejavnosti. Problem pa imamo z nacionalno poklicno kvalifikacijo api terapevt, ker imamo vse usklajeno, razen eno ključno stvar. Ker v Sloveniji ni dovoljeno, da bi nekdo uporabljal adrenalinske injekcije. Ampak adrenalinsko injekcijo lahko v Avstriji in v Nemčiji zdajle kupite na prosti prodaji, kadar koli jo želite. In uporabiti je pa ne smemo v Sloveniji. In uporabiti je pa ne smemo v Sloveniji. In jaz vedno poudarjam, če mi spodbujamo ATP terapijo. Izobražujemo, delamo tečaj prve pomoči s tega področja. In če zraven ne zagotovimo, da to injekcijo, ki jo na prostem trgu v Nemčiji in Avstriji lahko kupiš, v Sloveniji ne smemo, se nam bo enkrat zgodil nek smrten primer. Bog da se nam ne. Takrat se bomo pa pogovarjal zakaj tega nismo naredili, ker samo adrenalinska injekcija po mnenju stroke, ne po mojem mnenju to rešuje. In še enkrat, če Avstrija in Nemčija to ima, bi morali razmisliti, ali je res pri nas to problem, mogoče celo bolj razvite države od nas to zadevo podpirajo.

Potem dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu. Dva problema imamo mi. Eden je ta prispevek, ki smatramo, da uničuje majhne pridelovalce, čeprav se sliši 400, 500 € na leto malo. Ampak poglejte, če nekdo pridela 100 litrov medice, je mora 100 litrov prodat, da na koncu koncev samo prispevek plača. In nek čebelar, ki je prej oskrboval neko, neko gostilno ali neko to, je zdaj ne more več, ker ne more dati računa, ker mu je strošek velik. Zakaj ne bi to omogočili, ker konec koncev naše tradicionalne stvari zato izginjajo. Konec koncev lahko tudi 100 kilogramov jagod. Pa 100 kilogramov marmelade. Za 100 kilogramov marmelade bo manj dobil, kot pa mora prispevka letno plačati in to, jaz mislim, da je tukaj treba razmisliti ali je ta prispevek bolj pomemben, kot pa neko stvar, da se jo uporabi. Po drugi strani pa še mešanje. Čebelarje težko prepričamo, da … Poznate med pa cvetni prah. Oboje gre iz istega panja. In če v en kozarec damo med, v drugega cvetni prah, sta to dva osnovna kmetijska pridelka. Oba dva iz istega panja. Ko pa naredimo to, je pa to dopolnilna dejavnost. Je pa to mešanje in moraš registrirat dopolnilno dejavnost, da lahko narediš mešanico medu in cvetnega prahu, ki je iz istega panja. Me razumete? In zdaj čebela, ko to skupaj strese, mora pa že odpreti dopolnilno dejavnost na kmetiji in to, mi bi samo radi, da te tri proizvode: cvetni prah, matični mleček pa med, ki so osnovni pridelki iz panja lahko zmešamo. Razno razne druge mešanice mi razumemo, da so to dopolnilne dejavnosti.

In še eno stvar, ki sem jo pozabil, trošarine. Mi razumemo, da so trošarine lahko tudi okoljski problem ali kar koli. Ampak kar časa so v celotnem kmetijstvu smatramo, da je tudi čebelarstvo del kmetijstva, in da smo čebelarji na tem področju še najbolj okolju prijazni in da bi bilo prav, da se to uredi. Poleg tega pa, ker ima tudi soseda Hrvaška na čebelarstvo smo v tem delu nekonkurenčni, kajti s tem si oni znižujejo ceno proizvodnje medu.

Jaz bi toliko imel v samemu uvodu. Ostalo ste dobilo, tako da bi se zahvalil za pozornost.