Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in seveda tudi vsi prisotni gostje.

Ministrstvo je pripravilo novelo Zakona o socialno varstvenih prejemkih, s katero predlaga ukinitev dodatka za delovno aktivnost in namesto dodatka krepitev spodbud za zaposlovanje. Ključni cilj ministrstva pri predlagani spremembi je čim prejšnja aktivacija in vključitev brezposelnih prejemnikov denarne socialne pomoči na trg dela.

Uvodoma pojasnjujemo, da Slovenija dodatka za delovno aktivnost, kot elementa denarne socialne pomoči, ni poznala do uvedbe nove socialne zakonodaje, leta 2012, ko so bile razmere ne trgu dela katastrofalne. Finančni krizi je sledila gospodarska kriza, gospodarski krizi pa seveda tudi huda socialna. Ker je bila denarna socialna pomoč takrat nizka, torej 230 evrov za samsko osebo brez dohodkov in premoženja, je dodatek predstavljal instrument za izboljšanje položaja socialno ogroženih in spodbudo zaposlovanju oziroma ohranitvi zaposlitve in to v času, ko je bilo število brezposelnih krepko nad 100 tisoč, sedaj pa je seveda situacija drugačna. Od uveljavitve zakona se je položaj na trgu dela bistveno izboljšal. Iz kot omenjenih preko 100 tisoč, je sedaj brezposelnih nekaj nad 70 tisoč ljudi. Še vedno nismo s tem zadovoljni, bi pa radi seveda naredili vsaj kakšen korak naprej, glede na to, da pred prejšnjo krizo, so bile te številke bistveno nižje.

Poleg tega se je pomembno povečala denarna socialna pomoč. Danes osnovna denarna socialna pomoč znaša 402 evra, kar pomeni, da se je od leta 2011 povečala za 74 % oziroma 172 evrov. Če se osnovni denarni socialni pomoči doda še dodatek za delovno aktivnost, za samsko osebo, brez dohodkov in premoženja, skupaj predstavlja cenzus 607 evrov oziroma kar 91 % minimalne plače. Ukrepe socialne politike je nujno potrebno prilagajati družbenim razmeram. Ukrep, ki je učinkovit v času finančne krize, nima enakega učinka v času visoke gospodarske rasti in zaposlenosti. Ravno to se kaže tudi v primeru dodatka za delovno aktivnost, ki ljudi danes več ne spodbuja k zaposlovanju ter povzroča »pastne« aktivnosti v času, ko na trgu dela primanjkuje delovne sile. Po drugi strani pa denarna socialna pomoč zaradi dodatka na delovno aktivnost, danes postaja vse pogosteje redni dodatek delovne aktivne populacije, kar je v nasprotju z naravo denarne socialne pomoči.

Denarna socialna pomoč predstavlja začasen ukrep, namenjen preživetju posameznika, ki si materialne varnosti ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sam ne more vplivati. Temeljno načelo Zakona o socialno varstvenih prejemkih je, da je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov in, da prejemnik denarne socialne pomoči, ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela.

Cilj denarne socialne pomoči je torej, da se oseba, ki je zmožna za delo, čim prej zaposli, da bo sama skrbela za sebe oziroma svoje družinske člane. Primarno socialno varnost mora posameznik in družina prejeti iz naslova socialnih zavarovanj, ki so bila vzpostavljena za to, da zagotavljajo posamezniku ustrezno socialno varnost ob nastanku najbolj obremenjujočih socialnih primerov v življenju posameznika. Govorimo o boleznih, poškodbah, invalidnosti, brezposelnosti in seveda starosti. Kot Vlada in družba stremimo k temu, da bi zaposleni posamezniki lahko dostojno živeli od prejemkov iz dela in ne socialnih transferjev. Slednji so v prvi vrsti namenjeni tistim, ki si zaradi različnih okoliščin niso sposobni sami zagotoviti dostojnega preživetja. Zmanjševanje tveganja revščine med zaposlenimi in njihove odvisnosti od socialnih transferjev, je bil tudi eden glavnih argumentov ministrstva za spremembe zakonodaje, na področju minimalne plače. Posebej velja poudariti, da je ob širokem političnem konsenzu, ministrstvo z novelo ZSVarPre-G - to je predhodna novela – ohranilo denarno socialno pomoč v višini 392,75 evra, tudi po 1. januarju 2019 in s tem preprečilo, da bi osnovni znesek minimalnega dohodka, na podlagi katerega se izračunava denarna socialna pomoč, padel na 331,26 evra, kar bi takrat neposredno povzročilo: približno 3 tisoč 600 prejemnikov bi izgubilo denarno socialno pomoč in sočasno približno 52 tisoč 500 prejemnikov, bi bili deležni znižanja denarne socialne pomoči.

S posegom v dodatek za delovno aktivnost, skupaj s spremembami pokojninske zakonodaje, katere namen je podaljševanje delovne aktivnosti starejših in zagotavljanje primarnega dohodka v starosti in zakonodaje o trgu dela, katera namenja večjo vključenost na trg dela ter povečevanje delovne aktivnosti oseb, se tako zasleduje 2 osnovna cilja – razmejiti denarno socialno pomoč in minimalno plačo, pri čemer seveda ostaja osnovna denarna socialna pomoč nespremenjena in, kot drugo, zagotoviti hitrejšo aktivacijo upravičencev do denarne socialne pomoči, na trgu delu.

S predlogom zakona se namreč uvajajo tudi nove spodbude, ki bodo vplivale na hitrejšo aktivacijo upravičencev do denarne socialne pomoči na trgu dela. Ti ukrepi bodo bolj prijazni do upravičencev do denarne socialne pomoči, saj prejeto plačilo do višine 205,11 evrov iz naslova aktivne politike zaposlovanja in zaposlitvene rehabilitacije, ne bo več vplivalo na višino denarne socialne pomoči, kar se je seveda do sedaj dogajalo, da v primerih, ko je nekdo prejel nek dodaten dohodek, ki je izhajal ravno iz njegove dodatne aktivnosti, je bil na drugi strani »penaliziran« na način, da se mu je znižal socialni transfer iz naslova denarne socialne pomoči. Ta sprememba je za hitrejšo aktivacijo upravičencev do denarne socialne pomoči na trgu dela ključna, še posebej, ko imamo – in to se sedaj tudi izkazuje iz meseca v mesec – na trgu dela veliko pomanjkanje delovne sile.

Ministrstvo je v tem mandatu za ohranitev enake višine denarne socialne pomoči namenilo že dodatnih 86 milijonov evrov. Poleg tega, pa smo za ostale socialne transferje namenili še dodatnih 58 milijonov evrov, kot posledica sprostitve varčevalnih ukrepov, na področju družinske politike - vse to tudi konec leta 2018. Vsi ti konkretni podatki kažejo, da se skrb za socialno najšibkejše v naši državi krepi in da temu ni obratno. Z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost zatorej ne zmanjšujemo socialne varnosti, temveč prilagajamo ukrepe za spodbujanje zaposlovanja danim gospodarskim in seveda družbenim razmeram.

Za uvod naj bo to vse, sem pa seveda tudi z sodelavko na razpolago za dodatna pojasnila, v prihodnji razpravi. Hvala.