Hvala lepa. Bojana Muršič, ker me kolega ni predstavil.

Jaz moram reči, da se popolnoma strinjam in ne bom delala podrobne analize, ki jo je predstavil gospod Polnar. To so ugotovljena dejstva, ki jih danes nam ministrstvo poroča v skladu z Zakonom o javnih financah. Je pa seveda zelo pomembno in bi se dotaknila zgolj dva segmenta.

Eden je dolg države, ki se seveda v primerjavi z letom 2018 zmanjšuje in bo v tem polletju znašal 58,7 % bruto domačega proizvoda. To je sicer pohvalno, a zavedati se moramo, da na koncu koncev smo pred gospodarskim ohlajanjem. Naročila se zmanjšujejo, kar je seveda tudi bilo posledično temu tudi pričakovati. Zato pričakujem, da bo Ministrstvo za finance spodbujalo investicijski potencial. Kolega Polnar je izpostavil, da je realizacija investicijskih odhodkov v prvem polletju znašala zgolj 31,6 %, kar se mi zdi, da je majhen znesek. S tem, ko bi dejansko mogoče šli v to zmanjševanje dolga oziroma da / nerazumljivo / tako veliko odplačevali tega dolga, bi mogoče zviševali potem investicijski potencial. Kajti zavedati se moramo, da v zadnjih letih smo v Sloveniji izjemno malo vlagali, tako na področju šolstva v vrtce, šole, na področju infrastrukture – infrastrukturo imamo izjemno, izjemno slabo in tukaj, ravno pred to sejo je potekala tudi seja na temo infrastrukturnih projektov. Ti projekti, ki so odobreni, ki so sredstva zagotovljena v proračunu, potekajo izjemno dolgo, ceste še dodatno propadajo. Še posebno je to vidno nekje na podeželju in enostavno bomo morali na tem mestu bistveno več vlagati. Da pa ne omenim teh zadev, da od leta 2007 domov za starejše sploh nismo gradili, sredstev v proračunu ni. In zato apel na strani mene, kot poslanke, da Ministrstvo za finance nekako začne razmišljati kako bomo to dolgoživo družbo rešili, kajti enostavno to ne pelje nikamor, da v danem trenutku ni enega prostega mesta v domu za starejše, sredstev za investicije v dome starejših, pa tudi ni.

Na drugi strani bi se rada dotaknila prejetih sredstev iz Evropske unije. To nam še zdaleč ne more biti v ponos. V prvem polletju je znašalo zgolj 38,6 % načrtovanih prihodkov. Daleč največji delež predstavljajo sicer sredstva za izvajanje kohezijske politike, kot je navedeno – 50,8 % vseh prejetih sredstev. Delež kohezijskega sklada pa zgolj 9,9 %.

Zanima me, ker je vlada konec leta 2018 sprejela akcijski načrt za pospešitev črpanja sredstev, me zanima ali so kakšni ukrepi že vidni in ali jih bomo videli do konca leta? Kajti tako nizko črpanje evropskih sredstev je zame povsem nesprejemljivo oziroma lepo prosim obrazložite mi zakaj je tako nizko.

Toliko zaenkrat.

Hvala lepa.