Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe in gospodje.

Prvo vprašanje, ki se ob vsakokratni analizi polletnega izvajanja proračuna zastavlja je, ali so številke realizirane v polletju lahko ustrezen pokazatelj glede dinamike in tempa realizacije celoletnega proračuna? To seveda je odvisno od njegove značilnosti – ali je državni ali lokalni. Pri državnem proračunu mislim, da gre za določene značilnosti, ki jih je možno s polletnega obdobja transferirati tudi na celoletno obdobje. So pa seveda določene značilnosti oziroma tisto čemur se pravi proračunska nihanja. Za mene je ključno vprašanje pri razpravi o polletnem izvajanju proračuna ali so številke, s katerimi razpolagamo v proračunu za celotno leto, ali je torej s temi številka mogoče vzdržati.

Druga pomembna zadeva pa je ali so te številke ekonomsko racionalne. Politično namreč so sprejemljive, saj drugače proračun v Državnem zboru nebi bil sprejet.

Če pogledam strukturo, tako prihodkov kot odhodkov, potem se mi zdi, da je potrebno izpostaviti nekaj značilnosti. In sicer: celotni prihodki so realizirani na nivoju 49 %, kar se mi zdi, da je z vidika realizacije celoletnega proračuna na prvi pogled v redu. In da je tistih 10 tisoč 353 milijonov uresničljivih. Tudi davčni prihodki kot najpomembnejši segment strukture celotnih prihodkov so realizirani v okviru 50 %, pri čemer se mi zdi posebej poudariti, pomembno poudariti dve davčni vrsti, ki znatno presegata tistih 50 % načrtovanega v prvem polletju – to je dohodnina z 51,7 % in predvsem davek od dohodkov pravnih oseb z 61,7 %, ki tudi v določenem segmentu kaže, da gospodarska aktivnost, gospodarska dejavnost, ekonomska potenca družbe oziroma slovenskega gospodarstva, še vedno funkcionira. Kar se tiče davka na dodano vrednost se mi zdi, da dosežen odstotek – malo nad 46 % - ni pretirano problematičen ravno zaradi sezonske narave tega potrošnega davka, saj vemo, da bo zlasti ob koncu leta, ob decembrskih nakupih, izplen iz te davčne vrste bistveno večji. Tako, da kar se tiče davčnih prihodkov se mi zdi, da so stvari popolnoma obvladljive. Kar se tiče nedavčnih prihodkov je realizacija 52,7 % in se mi tudi ne zdi problematična. Kar se tiče ostalih treh vrst prihodkov, se pravi kapitalskih, prejetih donacij in transfernih prihodkov, je njihova absolutna vrednost v okviru celotnih prihodkov praktično zanemarljiva, zato o teh podatkih tudi ni vredno kar veliko govoriti.

Tisto, kar pa je na prihodkovni strani problem, ki ga tudi sam vidim in kar je bilo že izpostavljeno, so pa seveda prejeta sredstva iz Evropske unije, ki so realizirana zgolj v 38,6 % in tukaj je najverjetneje pričakovati, da do konca leta tisti zastavljen načrt ne bo uresničen. Tako, da se lahko zgodi, da v kolikor nebi prišlo do porasta v posameznih delih ostale strukture prihodkov, da bi tudi na koncu bil ogrožen cilj celotnih prihodkov.

Kar se tiče odhodkovne strani proračuna v prvem polletju, se mi pa zdi, da smo soočeni z dvema malo večjima problemoma. Kar se tiče tekočih odhodkov in tekočih transferjev na 51,7 in na 49 % so zadeve realizirane tako, kot morajo biti. To so tudi zadeve, ki so zelo predvidljive in je, pravzaprav ni prav veliko možnosti, da načrtovalci in izvajalci pri teh zadevah zgrešijo. Bistveno bolj drugačna zadeva pa je na investicijskih odhodkih in investicijskih transferih. Mi imamo na odhodkih, investicijskih, realizacije zgolj 31,6 %. Tu gre predvsem za nakupe in gradnje osnovnih sredstev, to se pravi tisto, kar država nakupuje in potem poseduje oziroma priposeduje. Ob takšni dinamiki kot je v prvem polletju bila realizirana, obstaja precej velika verjetnost, da celoten obseg investicijskih odhodkov ne bo realiziran. Še bolj problematična pa je zadeva z investicijskimi transferi, kjer pa je realizacija v prvem polletju samo 18,1 %. Tukaj pa se mi zdi, da lahko naletimo na zadevo, ki bi se v končni realizaciji proračuna lahko izkazala tudi kot tisti segment, na prvi pogled sicer pozitivno obarvan, pa z negativnim predznakom, ki bi na koncu povzročil celo morda malo večji proračunski presežek kot je načrtovano. V kolikor investicijski odhodki ne bodo realizirani. Ne upam si pa seveda zdajle napovedovati kakšna bo realizacija ob koncu leta, zato ker je dinamika na tem področju vendarle precej nepredvidljiva.

Če povzamem. Mislim, da na podlagi polletnega poročila o izvrševanju proračuna lahko rečemo, da gre za ekonomsko racionalno izvajanje proračuna. Da ne gre za nekaj s čimer bi se veljalo kaj posebej hvaliti. Da je evidentno, da manevrskega prostora, zlasti za realizacijo investicijskih odhodkov in transferov, pravzaprav nimamo veliko ali pa ga v določenih segmentih sploh ni. In da gre predvsem za to, da so očitno načrtovalci proračuna v večini strukturnih elementov posameznih prihodkovnih in odhodkovnih stvari oziroma postavk načrtovali stvari tako, da obstaja velika verjetnost, da bo tudi realiziran v takšni zasnovi kot je bil v Državnem zboru sprejet. Jaz ocenjujem, da je to zadostna razlog, da se lahko strinjam s tako predlaganim polletnim poročilom o izvrševanju proračuna.

Hvala lepa.