Govor

Lenča Arko Fabjan

Hvala za besedo.

V predmetni pobudi za oceno ustavnosti zakona pobudnika navajata, da gre za vsebine, ki so že predmet tako zakonskega kot podzakonskega urejanja. Dodatno tudi izpostavljata, da je prav podzakonska ureditev to je bil odlok o ukrepu odvzema / nerazumljivo/ vrst rjavega medveda predmet presoje pred Upravnim sodiščem in Upravno sodišče je prilogo odloka odpravilo in vrnilo v ponovni postopek. Glede na to utemeljujeta pobudnika cena ustavnosti s tem, da gre za urejanje istih vsebin z različnimi zakoni poleg tega pa tudi na hierarhično različnih ravneh, kar naj bi bilo v neskladju z načelom delitve oblasti in z načeli pravne države. Glede na pravno varstvo, ki je bilo uporabljeno pred Upravnim sodiščem pa tudi zatrjujeta, da gre za izničenje pravic do sodnega varstva in pravnega sredstva. V pripravljen odgovoru je najprej v bistvu povzet postopek in sicer je bil predlog Vlada se je sprejemal po nujnem postopku z utemeljitvijo, da je zaradi stanja, ki ste ga opisala že sama pobudnika to je sodno zadržanje odstrela prišlo do povečanja gostote rjavega medveda in volka s tem pa tudi do realne bojazni napada medveda na človeka. Vlada je v utemeljitvi še navedla, da gre za poseganje v populacijo celovito selektivno in omejeno. Nadalje je izpostavljeno, da je na vprašanja ustavnosti predlaganih rešitev z Ustavo opozarjala tudi Zakonodajno-pravna služba in sicer je ravno tako opozorila na morebitno neskladje z 2., 3., 23. in 25. členom Ustave. Pripravljen odgovor, to dodatno pojasnjujem, ne izhaja iz mnenja, v bistvu izhaja iz ustaljene ustavno sodne presoje, kjer je Ustavno sodišče v več zadevah že povedalo, da mora utemeljitev rešitev izhajati iz zakonodajnega postopka in da morebitna kasnejša po zaključenem zakonodajnem postopku utemeljevanja cilja zakona, ki iz zakonodajnega gradiva niso razvidna tega ne morejo nadomestiti, zato je v nadaljevanju odgovora povzeti argumenti, ki so bili podani tako ob obravnavi zakona na matičnem delovnem telesu kot, potem na seji Državnega zbora. Predvsem je poudarjeno stališče predlagateljice zakona, da so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa habitatna direktiva za izvedbo izjemnega odvzema zavarovanih vrst živali. in sicer je bilo to povečanje škode, izvedba preventivnih ukrepov in prognoza stanja vrste rjavega medveda in volka. Ti argumenti, ki so bili izpostavljeni že na matičnem delovnem telesu so bili, potem še dodatno argumentirani na seji Državnega zbora in sicer je bilo glede škode izpostavljeno, da se je število škodnih primerov v primerjavi z enakim obdobjem lani podvojilo, da ima prebivalstvo majan občutek varnosti, da kar se tiče preventivnih ukrepov, da so bile izčrpane že vse zadovoljive možnosti za preprečevanje škode in ne nazadnje, da je prognoza stanja živali se redno spremlja in da podatki kažejo, da gre pri obeh vrstah za ugodno varstveno stanje. Glede navedeno, se pravi, je odgovor osredotočen na argumente, ki so bili podani v postopku sprejemanja zakona v utemeljitev predlaganih rešitev in gre za argumente, ki so prevladali nad pomisleki, zaradi česar je na koncu podano mnenje, da pobuda za oceno ustavnosti ni utemeljena.