Ja, hvala lepa.

Glede na to, da sem bila v prejšnjem mandatu 1. podpisana pod zadnjo spremembo Zakona o javnem naročanju se mi zdi na mestu, da se mogoče oglasim predvsem v smislu kakšne cilje in namene smo takrat zasledovali, ko smo te spremembe pripravljali.

Najprej bi seveda želela izraziti tudi soglasje tako z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, kot tudi z mnenjem Vlade. Obe sta zelo dobro povzeli same namene zakona, vendarle pa bi želela par stvari dodati. Najprej se moramo zavedati, da javna naročila v proračunu Republike Slovenije, se pravi na strani odhodkov predstavljajo preko 50 % vseh odhodkov in da se z njimi, se pravi z takšno količino denarja namenjenega javnim naročilom bistveno posega ali pa vpliva na sam trg, na razvoj, na ponudnike in država, kot je bilo že danes izpostavljeno ravno z javnim naročanjem, z javnimi naročili in s tem kako sledi zakonodaji na tem področju, daje zgled drugim. Zdaj, izpodbijajo se seveda določbe, ki naštevajo izključitvene razloge, mi smo v 2018 v ZJN3a dodali razvezni pogoj in to naj bi bilo zdaj to jedro te pobude. Lahko se strinjam z Zakonodajno-pravno službo, da pobudnik zelo na široko in z zelo velikimi posledicami razlaga kakšna je škoda, ki je s temi določbami lahko nekemu sodelujočemu v javnem naročilu ali pa nekomu, ki mu je preprečeno sodelovanje povzročena. Ampak menim, da te škode ne gre ocenjevati kar tako preko prsta. Če že pogledamo samo prakso, ki je do zdaj bila vzpostavljena in zakonodajo iz tega področja tudi v primeru, ko je evidentno ugotovljeno, da je naročnik kršil pravila postopka javnega naročanja, tudi to, se pravi evidentno kršenje ne pomeni, da lahko prijavitelj uveljavlja kot škodo celotno škodo, ki bi jo imel, če bi ta posel oziroma se pravi, finančni učinek, ki bi ga imel, če bi ta posel pridobil in še več kot to v tej pobudi seveda navaja pobudnik tudi vse ostale sklenjene pogodbe, ki jih ima za javna naročila, ki se bodo potem posledično razvezale, kako bo potem podjetje začelo odpuščati in tako naprej. To so zelo na široko ocenjene posledice in mislim, da ni prav, da se na tak način ocenjujejo, po drugi strani pa se podcenjuje zaščita, ki jo te določbe izpodbijane nudijo delavcem, ki so jim seveda kršene delavske pravice. In tukaj me čudi, da sta tu zraven kot pobudnika tudi dva zaposlena, katerih ravno pravice so s temi določbami zaščitene. Bilo je že tudi izpostavljeno, da v celoti dikcija sledi vsebini in usmeritvam direktive 2014/24 Evropske Unije. To smo takrat tudi posebej zasledovali. Sama menim, da je dikcija tudi skladna z Ustavo Republike Slovenije, sicer seveda tega niti ne bi podprla.

Še enkrat, ravno pri javnem naročanju mora država biti tista, ki najprej spoštuje pravice delavcev in s tem tudi daje zgled in seveda spoštuje svoje lastne zakone. Naj pa še poudarim, da je tudi Evropska unija že v letu 2010 izdala priročnik za upoštevanje socialnih vidikov pri javnem naročanju. Torej se tudi evropskemu zakonodajalcu to zdi še posebej pomembno in v teh navodilih poudarja, da socialno odgovorno javno naročanje pomeni naročanje pri katerem se upošteva eden ali več različnih socialnih vidikov, zlasti je eden od teh vidikov dostojno delo, skladno s socialnimi pravicami in skladno s pravicami delavcev. Torej posebej je ta del v tem navodilu poudarjen.

Zdaj, če se samo dotaknem izključitvenih razlogov, ki so zdaj tukaj predmet pobude pa, da bomo vedeli o čem se pogovarjamo, kakšni so ti razlogi. Prvi razlog je, da se izloči ponudnika in podizvajalce, ki dvakrat storijo prekršek v zvezi s plačilom za delo, torej osnovno pravico delavca. Potem tiste ponudnike, ki ne plačujejo socialnih obveznosti, torej davkov, socialnih prispevkov in tako naprej, kar veste, da je osnova. Potem se zahteva prekinitev pogodbe, če se ugotovi kršitev okoljske, socialne ali delavne zakonodaje, če se ne spoštuje delavna in socialna zakonodaja pri sestavi same ponudbene cene in pa zahteva se izločitev ponudnika ali podizvajalca, ki je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje kršitve pravic delavcev. Namreč že ZJN3 iz leta 2016 je seveda vseboval socialno klavzulo in že tam je bilo navodilo pristojnega ministrstva, torej Ministrstva za javno upravo, da je treba poleg merila najnižje cene upoštevati tudi socialna merila. Vendar pa se je v dobrih dveh letih prakse pokazalo, da najnižja cena še vedno ostaja izključno merilo pri izbiri ponudnika in posledično seveda, ko prihaja do teh velikih odstopanj med ponujenimi cenami, seveda tisti, ki je ponudil nižjo ceno to kompenzira kje, pri pravicah delavcev. In praksa je bila tukaj zelo povedna, nekateri se še spominjate kolikokrat smo sedeli na pristojnem parlamentarnem odboru za delo, kjer je predstavnik delavske svetovalnice vsakič znova navajal in tudi medijsko so bili odmevni primeri kršitev pravic delavcev. Pobudnik se tukaj tudi, v tej pobudi sklicuje, da ti dve kršitvi, ki sta bili ugotovljeni in za katere mu je bila izrečena globa sta samo manjši kršitvi. Se pravi minorne narave. Tukaj naj poudarim, da gre za kršitvi, pri katerih je bila izrečena globa. Torej že sam inšpektorat je pri oceni teže teh kršitev se odločil, da bo izrekel globo. Torej ne gre za minorne kršitve, kjer bi lahko izrekel samo opomin, to možnost inšpektorat ima, ampak se je odločil, da bo izrekel globo in tudi ne gre zgolj za eno kršitev, pač pa vsaj dve. Torej ponavljajoče se kršitve enega in istega gospodarskega subjekta. In ko se je sprejemala novela ZJN3a, kjer se je dodajalo te izključitvene razloge moram poudariti, da smo takrat v presoji imeli celoten nabor kršitev in smo striktno zasledovali načelo sorazmernosti. Torej, da smo iz tega nabora kršitev pobrali zgolj in samo tiste, ki so se v teh treh letih prakse izkazale za najhujše, ponavljajoče, seveda po podatkih, ki smo jih pridobili z inšpektorata za delo. In dejansko je to bil odziv zakonodajalca na nekaj, kar se je v praksi ves čas dogajalo. V SMC smo bili takrat in smo še tudi vedno prepričani in pri tem bomo seveda vztrajali, da javni sektor mora predstavljati zgled, da se javni sektor, predvsem država mora zavzemati za izpolnjevanje in spoštovanje najvišjih standardov kar zadeva varovanje človekovih pravic in pravic delavcev še posebej in tukaj je seveda tisto najbolj učinkovito orodje, seveda javno naročanje, ki mora zasledovati točno te cilje. Naj povem, da je bila ta novel ZJN3a sprejeta februarja 2018, s 53 glasovi poslancev za in nobenim proti. Torej obstajalo je zelo široko soglasje, da je potrebno zaostriti, pomagati javnim naročnikom, da dejansko lahko izločijo iz sodelovanja vse tiste gospodarske subjekte, ki pridobivajo posle na račun kršenja pravic delavcev. Če zdaj presojam glede na to pobudo, ki jo imamo danes na mizi lahko ocenim, da očitno ta novela že kaže prve učinke v praksi, torej je doprinos k večji zaščiti pravic delavcev, očitno se pritožujejo tisti, ki se počijo izključene in prav je, da se počutijo izključene tisti, ki kršijo pravice delavcev. To je bil tudi namen teh določb. Torej še enkrat, še posebej tisti, ki delajo za državo naj delajo dostojno in država naj s tem postavlja zgled. Hvala.