Govor

Leon Behin

Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani člani odbora, drugi prisotni.

Mi bi v svojem izvajanju bili relativno kratki, saj Zakonodajno-pravna služba zelo izčrpno in zelo temeljito predstavila argumente, na podlagi katerih temelji samo mnenje in pa tudi sama zavrnitev predloga pobudnikov. Ravno tako Vlada kot Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora ugotavlja, da so izpodbijane odločbe Zakona o javnem naročanju pravilne in da so izpodbijane odločbe Zakona o javnem naročanju pravilne in sledijo usmeritvam, ki jih določa zakonodajalec, to je Evropska Unija zlasti v svoji direktivi 2014/24 in menimo, da bi nespoštovanje delovnega in socialnega prava, kot neobveznega izključitvenega razloga na podlagi javnega reda Evropske Unije v slovensko zakonodajo in je bil prenesen na način uvedbe obvezne izključitve iz postopkov javnega naročanja za gospodarske subjekte, pri katerih je v zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo ponudbe ali prijave, pristojni organ Republike Slovenije ali druge države članice ali celo tretje države, ugotovil najmanj dve kršitvi, je bilo praktično neprimerno. Navedena ureditev je skladna z vsemi izpodbijanimi določbami Ustave Republike Slovenije po našem mnenju, prav tako kot je bilo pojasnjeno s stališči Zakonodajno-pravne službe. Namen izpodbijanje ureditve v določbah Zakona o javnem naročanju 3.a je zagotoviti spoštovanje delovnih in socialnih pravic tudi v pogodbah, ki jih zasebni subjekti sklepajo z javnim sektorjem, s ciljem zagotoviti najvišje standarde pri uresničevanju in varovanju človekovih pravic, predvsem pa pravic delavcev. Tukaj, bi želeli poudariti, da je sama novela Zakona o javnem naročanju 3.a, ki je bila v letu 2018 tudi potrjena bila praktično poslanska novela, ki jo je podprla takrat tudi Vlada Republike Slovenije ravno z tem namenom, da se uredi tudi morebitno kršenje socialnih, delavskih in pa ostalih pravic, ki veljajo za temeljne pravice v Ustavi Republike Slovenije. Pri tem bi želeli izpostaviti, da mora biti poslanstvo javnega sektorja dajanja zgleda zasebnemu sektorju tudi na področju javnega naročanja in se nam zdi primerno, da je uveljavitev ciljev sekundarnih politik, kot jih uvaja Evropsko pravo tisto pravo za nesankcioniranje kršitev delovne in socialne zakonodaje na področju javnega naročanja v praksi pomeni, da se neupravičeno daje tistim gospodarskim subjektom, ki ne spoštujejo predpisov in pravic delavcev. Posledica bi lahko bila, da so subjekti, ki delujejo zakonito na trgu nekonkurenčni, tekmovalnost oziroma gospodarnost pa bi lahko potekala na račun delavcev oziroma kršenje njihovih pravic, ki so ne nazadnje tudi ustavne pravice v Republiki Sloveniji, kar se nam zdi tudi v tem primeru v popolnem neskladju z duhom in pa tudi z sprejetimi dikcijami novele Zakona o javnem naročanju. Zato Vlada meni, da so navedbe ponudnikov neutemeljene in predlaga Državnemu zboru, da tudi samo pobudo zavrne, tako kot je bilo predlagano.