Hvala lepa za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je pripravila mnenje o predlogu za začasno zadržanje izpodbijanih določb zakona dne, 7. julija 2019. In če ga predstavim. Pobudniki družba KPL – družba za gradnjo, vzdrževanje cest zelenih površin ter Inženiring d. o. o. Ljubljana ter dva delavca zaposlena pri njej izpodbijajo več določb zakonov o javnem naročanju. Te določbe določene z novelo, zdaj je na 3.a nalagajo naročniku, da obvezno izključi iz postopka oddaje javnega naročnika, gospodarski subjekt, pri katerem je pristojni organ v zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo ponudb ali prijav ugotovil najmanj dve kršitvi v zvezi, med drugim tudi počitki in delovnim časom, kot tudi, da je v pogodbo ali okvirni sporazum vključen razvezni pogoj, da preneha veljati, če nastane ta pogoj. V svoji pobudi pobudniki predlagajo tudi, da Ustavno sodišče do končne odločitve začasno zadrži izvajanje izpodbijanih določb ZJN3 . Pri tem navajajo, da je prvi pobudnik v položaju, da se zanj uporabljajo te določbe, kar pomeni, da ne more več dajati pobud ali prijav v postopkih javnega naročila, ker je v veliki meri odvisen prav od poslov, ki jih pridobi v postopkih oddaje javnih naročil mu bo zaradi tega nastala velika škoda.

Pobudniki zelo pavšalno navajajo škodljive posledice, ki bi nastale z izvrševanjem izpodbijanih določb ZJN3. Izhajajo namreč iz predpostavke, da je škoda, ki nastane zato, ker nek subjekt ne more nastopati v postopku oddaje javnega naročila, kar enaka znesku tega javnega naročila. To pa seveda ni res, saj ni nobenega zagotovila, da bi pobudnik v postopku oddaje javnega naročila uspel in ne more kot škodo uveljaviti kar izgubljenega dobička. Če zaradi kršitev s strani naročnika gospodarski subjekt ni uspel v postopku oddaje javnega naročila, lahko kot škodo k večjemu uveljavlja negativni pogodbeni interes, torej razliko med premoženjem, ki bi ga imel, če sploh ne bi sodeloval v postopku oddaje javnega naročila in premoženjem, ki ga ima. V bistvu gre za stroške sodelovanja v postopku. Na drugi strani pobudniki povsem minimalizirajo škodljive posledice, ki bi nastale, če bi izpodbijane določbe ZJN3, če se ne bodo izvajale. V tem primeru bodo še naprej veljale ohlapne določbe besedila ZJN3, ki ne varujejo učinkovito pravic delavcev. Prav prvi pobudnik in drugi gospodarski subjekti bodo še naprej kršili delovno pravno zakonodajo in sodelovali v postopkih oddaje javnih naročil. Državni organi in drugi javni naročniki bodo tako še naprej financirali delovanje gospodarskih subjektov, ki kršijo pravico delavcev. S tem bi nastala velika škoda za pravno varnost teh delavec, česar sicer ni mogoče izraziti v denarju, gotovo pa je zelo škodljivo za zagotavljanje načela pravne države. Glede na navedeno Zakonodajno-pravna služba Državnemu zboru predlaga Ustavnemu sodišču, da zahtevo za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb ZJN3 zavrne.

Toliko o mnenju z dne, 8. Julija. Pripravili smo tudi vsebinsko mnenje k pobudi in sicer v mnenju z dne, 28. avgusta. Najprej ugovarjamo k obstoju pravnega interesa pobudnikov, saj izpodbijanje določbe ZJN3 ne posegajo neposredno v pravice oziroma pravni položaj ponudnikov. Iz pobude ne izhaja, da bi bile izpodbijane določbe na prvega pobudnika KPL d. o. o. dejansko uporabljene, saj ne trdi, da bi na njegovi podlagi ta pobudnik bil izključen iz kateregakoli postopka oddaje javnega naročila. Posledice izpodbijanih določb ni nikakršna avtomatična izključitev prvega ponudnika iz vseh postopkov javnega naročila, pač pa mora o tem za vsak primer posebej naročnik sprejeti odločitev, ki jo lahko prvi pobudnik izpodbijal v pred revizijskem in revizijskem postopku po predpisih o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Šele v primeru, da bo pravnomočno odločeno o tej izključitvi bo mogoče trditi, da so izpodbijane določbe vplivale na pravni položaj prvega pobudnika. Oba delavca prvega pobudnika ne sodelujeta v postopkih javnega naročanja in izkazujeta kvečjemu dejanski interes, da njun delodajalec pridobiva posle v postopkih javnega naročanja ni pa to njun pravni interes.

Kar zadeva pa vsebino izpodbijane določbe niso v neskladju z ustavo. To velja tako za očitano neskladje z 2. členom Ustave pravna država, saj izpodbijane določbe niso tako nejasne, da njihove vsebine ne bi bilo mogoče ugotoviti z uveljavljenimi metodami razlage prava. Tudi očitano neskladje z 14. členom enakost pred zakonom ne obstoji, saj izpodbijanim določbam ni mogoče očitati arbitrarnosti torej, da razlog za izključitev ne bi bil ustvarjen in razumen. Gre za določbo, katere namen je preprečiti kršenje delovno-pravne zakonodaje pri gospodarskih subjektih, ki sklepajo pogodbe z državo. Za dosego tega cilja je vključitev kršitev delovno-pravnih predpisov med razloge za izključitev razumna in ni arbitrarna. Prav tako ne obstoji neskladje z 74. členom Ustave podjetništvo in 66. členom Ustave varstvo dela. Predloženo mnenje zastopa stališče, da določitev pogojev za sklepanje poslov z državo, njenimi organi, pravnimi osebami javnega prava in drugimi javnimi naročniki ne predstavlja posegov v svobodno gospodarsko pobudo in se pri tem sklicuje na prakso Ustavnega sodišča. Vendar tudi, če bi šteli, da gre v obravnavanje zadeve za omejitev svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave ni mogoče trditi, da je ta ukrep nesorazmeren. Izpodbijane določbe v tej noveli so nujne in primerne za dosego legitimnega cilja izboljšanja položaja glede tega kako ponudniki spoštujejo delovno-pravno zakonodajo. Po predloženem mnenju ugovarjamo tudi obstoju neskladja z 28. členom Ustave, torej načelo zakonitosti v kazenskem pravu in 155. členu Ustave prepoved povratne veljave predpisov, ki ga navajajo pobudniki. Izpodbijane določbe ne določajo novih sankcij za prekrške, saj so te sankcije vključno s stransko sankcijo iz postopkov javnega naročanja za prekrške določene že v prej veljavnih določilih ZJN3. Poleg tega je že pred sprejemom novele ZJN3a, 75. člen ZJN3 določal številne kršitve kot razlog za izločitev pobudnika iz postopka oddaje javnega naročila in ponudniki niso mogli računati, da zaradi prekrškov o zvezi s kršitvijo pravic delavcev ne bodo izločeni iz postopkov oddaje javnega naročila. Po mnenju Zakonodajno-pravne službe, zato te določbe ne učinkujejo retroaktivno. Glede na to predloženo mnenje ustavnemu sodišču primarno predlaga naj pobudo zaradi pomanjkanja javnega interesa zavrže, podrejeno pa, da zavrne, saj izpodbijane določbe niso v neskladju z Ustavo. Hvala.