Najlepša hvala, gospod predsedujoči. Tudi sam pozdravljam vse tukaj prisotne.

Veseli me, da imamo danes priložnost se celovito seznaniti z vsebino finskega predsedovanja. Gre res za ambiciozen program, ki bi si ga samo želeli lahko, pravzaprav, gre tudi za program, ki ima nekatere takšne vsebinske poudarke, ki presegajo tisto, kar ta trenutek Evropska unija dejansko počne, in nekatere stvari so zelo dolgoročne, še zlasti koncept ekonomije blaginje ali blagostanja in povezave blagostanja z gospodarstvom. Ne v tistem smislu, blagostanje je tisto, kar lahko naredimo po tistem, ko izpolnimo gospodarske zadeve, ampak je pogoj za to, da lahko peljemo gospodarstvo naprej na ravni gospodarske unije. To je ena od stvari, ki je po moje ključnega pomena.

Na nek način je lahko to predsedovanje tudi vsebinski zgled za to, kar bi Slovenija ali pa ambicioznost samega pristopanja k vsebini predsedovanja lastnega prispevka. S tem da je seveda tudi finski prispev(?) utemeljen že na dosedanjih dosežkih. Ključen takšen dosežek, ki bi ga sam skušal izpostaviti ali pa pohvaliti Finsko za to, da ji je uspelo zmanjšati tudi dolgotrajno brezposelnost. To je nekaj, s čimer se v tem trenutku družbe, ki imajo, pa še zlasti naša, takšno demografijo, kot jo imajo, pravzaprav morajo ukvarjati. Tako daj, ja to mi je.

Tisto, kar je pa mala nesreča za realizacijo tega programa, je pa to, da sta dve komisiji in dva mandata. In da v bistvu so evropske inštitucije po volitvah začele delati na novo in zato je zelo važno, kaj od tistega, kar je bilo znotraj teh procesov narejeno, se bo poskušalo nadaljevati. Tukaj imam eno vprašanje tudi za finsko predsedovanje.

Ena od stvari, za katero se je vsaj parlament odločil, da jo bo nadaljeval, je tudi koordinacija socialnih sistemov, torej delo na uredbi 883. Tukaj je bilo veliko faz trilateralnih usklajevanj, ki niso bila vsaj do sedaj uspešna, in tudi tokrat se je poskušalo zadevo postavljati od tega, da bi štartali na novo, do ne vem česa. Namesto tega se je parlament odločil, da bo šla ta zadeva naprej glede na to, kaj je bilo do sedaj že dogovorjeno. In bi me tukaj zanimal pravzaprav finski prispevek znotraj te trilaterale pri tem, kakšno bo stališče držav do tovrstnega poenotenja, ki naj bi se zgodilo do konca tega leta.

Hvala.

Pa opravičujem se, ker bom žal moral prej iti.