Hvala lepa. Spoštovana predsedujoča, spoštovani veleposlanik Republike Finske, spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani evropski poslanec in spoštovani predstavniki vlade.

Zahvaljujem se veleposlaniku za predstavitev prednostnih nalog finskega predsedstva, Državnemu zboru pa za povabilo, da se v Evropski komisiji opredelimo do njih.

Finsko predsedstvo je v zelo posebnem položaju, ker sodeluje tako sedanjo Evropsko komisijo predsednika Jean-Claude Junckerja. Sodelovalo pa bo tudi z naslednjo komisijo izvoljene predsednice Ursule von der Leyen, ki bo predvidoma začela z mandatom 1. novembra 2019. Predsednik Juncker pa je dejal, da Evropska komisija v tem prehodnjem obdobju menjave komisije potrebuje predsedstvo države kot je Finska, ki je spoštovana tudi zaradi svoje stabilnosti, sodelovanje, izkušenosti in tudi zaradi preudarnosti.

Glede programa bi rad poudaril, da program finskega predsedstva s prednostnimi nalogami na področju vladavine prava, konkurenčnosti in socialne vključenosti, podnebja in varnosti, kot ga je predstavil gospod veleposlanik, je popolnoma skladen s prednostnimi nalogami tako sedanje komisije kot tudi s političnimi usmeritvami naslednje komisije za obdobje 2019-2024, ki je v dokumentu, ki se imenuje Bolj ambiciozna unija – moj načrt za Evropo, bil predstavljen s strani izvoljene predsednice komisije von der Leyen.

Glede konkretno predstavljenih prednostnih nalog. Prva točka, naprej bi rad zelo jasno povedal, da je Finska prva predsedujoča država doslej, ki je kot prednostno nalogo izbrala vladavino prava. Komisija močno pozdravlja takšen izbor, saj je, kot je bilo podano s strani gospoda veleposlanika, vladavina prava temelj evropskih vrednot. Ni vnaprej dana, ampak se je zanjo potrebno vedno znova prizadevati. Grožnje pravni državi spodkopavajo pravno, politično in gospodarsko osnovo delovanja Evropske unije, zaradi tega ker je krepitev pravne države zelo pomembna in mora biti vzajemna odgovornost vseh inštitucij Evropske unije in tudi vseh držav članic. Izvoljena predsednica von der Leyen je podprla dodaten celovit evropski mehanizem za pravno državo, ki naj bi zajemal vse države članice. Z njegovo uporabo komisija v uporabi enakih postopkih spremljanja za vse države članice pripravlja oziroma bo pripravljala letna poročila. In v naslednji komisiji bo za koordinacijo omenjenega področja pristojna gospa Vera Jurova, ki bo, seveda, če bo prejela oziroma ko bo prejela podporo Evropskega parlamenta, postala podpredsednica Evropske komisije za vrednote in preglednost.

Druga točka, druga prednostna naloga, ki je bila predstavljena. Socialna dimenzija. Komisijo zelo veseli, da je predsedstvo izpostavilo socialno dimenzijo, ki je, bodimo iskreni, do nedavnega bila še manjkajoči člen Evropske unije. Ključna sprememba je bilo sprejetje evropskega stebra socialnih pravic v novembru 2017. Kot poznate dobro poslanci, ta steber uvaja boljše socialne pravice za državljane na treh področjih, na področju možnosti / nerazumljivo/ in dostopa do trga dela, druga točka, do delovnih pogojev, in tudi do socialne vključenosti in zaščite.

Komisija si želi, da bi finsko predsedstvo nadaljevalo z uvajanjem evropskega stebra socialnih pravic v prakso. Zaradi tehnoloških sprememb v gospodarstvu, demografskih sprememb je pomembneje kot kadarkoli prej, da so socialne pravice in zaščite, zaščite in pravičnost, neodtujljiv del modernih gospodarstev. Zaradi tega tudi izvoljena predsednica von der Leyen želi uravnovesiti socialni in tržni vidik gospodarstva. Zaradi tega je predstavila, zaradi tega bo predstavila, pardon, akcijski načrt za celovito izvajanje evropskega stebra socialnih pravic. Med drugim je v Evropskem parlamentu dala zaobljubo, da bo v prvih stotih dnevih mandata predlagala pravni instrument, ki bo zagotovil, da vsi delavci v Evropski uniji prejmejo pravično minimalno plačo. V naslednji komisiji bo za koordinacijo izvajanja evropskega stebra socialnih pravic za tudi odnose s socialnimi partnerji in krepitev socialnega dialoga na ravni Evropske unije pristojen predlagani izvršni podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis.

Tretja točka. Finska lahko služi kot vzor ostalemu svetu pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, saj ima ambicijo postati ogljično nevtralna do leta 2035. Evropska unija je pa, kot veste, zelo dobro prva na svetu, ki je uzakonila obveznosti zniževanja izpustov toplogrednih plinov in tudi povišanja proizvodnje obnovljive energije ter višje energetske učinkovitosti do leta 2030, kot jasno predpisuje tudi Pariški podnebni sporazum. Vendar pa moramo v naših ambicijah iti še dlje.

Izvoljena predsednica von der Leyen bo v prvih stotih dnevih svojega mandata predlagala tako imenovan evropski zeleni dogovor. Med drugim bo vključeval predlog prve evropske podnebne zakonodaje, ki bo Evropski uniji predpisala cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050.

Za preprečevanje podnebnih sprememb je nujen, kot zelo dobro veste, tudi večplasten pristop. Sestavine evropske podnebne politike bodo na vsak način morale ostati in vlaganje v inovacije, raziskave, nadalje prenovitev zasnove gospodarstva in tudi posodobitev evropske industrijske politike.

Večplastnost evropske podnebne politike za odseva tudi torkov predlog, po katerem bo delo v zvezi z evropskih zelenim dogovorom usklajeval predlagani izvršni podpredsednik Frans Timmermans, ki bo hkrati vodil tudi politiko podnebnih ukrepov. Prehod k rabi čistejše energije pa je, kot zelo dobro veste, tudi priložnost za evropska gospodarstva. Nove tehnologije bodo omogočale nove poslovne priložnosti, tudi nova delovna mesta. Realni del gospodarstva pa bo moral imeti tudi ustrezno zasnovo iz finančnega sektorja. Preprečevanje podnebnih sprememb in trajnostni razvoj sta tudi zaradi tega vgrajena v unijo kapitalskih trgov in komisija želi, da bi bili zakonodajni predlogi iz prvega akcijskega načrta Evropske unije za financiranje trajnostne rasti sprejeti v času finskega predsedovanja. Višjo finančno podporo kot doslej bi trajnostnim projektom omogočal tudi predlagani večletni finančni okvir Evropske unije. V predlaganem finančnem okviru je kar četrtina vseh sredstev namenjenih ravno doseganju podnebnih ciljev in za celotno usklajevanje smo seveda v rokah finskega predsedstva, z upanjem, da bomo zaključili pogajanja čim prej.

Nadalje, še zadnje, glede zadnje prioritete. Zaradi razmer v sosedstvu in svetu, se evropski državljani vedno bolj zavedajo pomena varnosti. Evropska unija bo morala zaradi okoliščin lastno varnost vedno bolj zagotavljati sama. Komisija zaradi tega zelo močno podpira iniciative finskega predsedstva na področju varnosti, zlasti zoper hibridne grožnje. Spremljajoče zunanje razmere seveda zahtevajo prilagajanje vseh evropskih politik. Dosedanje sodelovanje na evropski ravni je bilo še pred kratkim skorajda nepredstavljivo. Zaradi tega tudi izvoljena predsednica von der Leyen želi izboljšati čezmejno sodelovanje, da bi odpravili vse te vrzeli v boju proti hudim kaznivim dejanjem in tudi boji proti terorizmu v Evropi. Predlagamo več osebja in pristojnosti ter pooblastilo za preiskovanje in pregon čezmejnega terorizma, ki bi – in te pristojnosti bi moralo dobiti Evropsko javno tožilstvo – naslednji komisiji bomo imeli pa tudi naslednjega podpredsednika, ki bo zadolžen za preprečevanje hibridnih groženj, temeljitejšo povezavo med notranjo in zunanjo varnostjo in tudi za izboljšanje skladnosti povezanih politik v okviru evropske varnostne unije.

Če povzamem, prednostne naloge finskega predsedstva Svetu Evropske unije so povsem v skladu z delom Evropske komisije in prav zaradi tega jih, tako ta kot tudi prihodnja komisija popolnoma podpira.

Spoštovani veleposlanik, želim vam uspešno delo in učinkovito delo v drugi polovici vašega predsedovanja. Državnemu zboru se pa zahvaljujem za vabilo, da se opredelimo do prednostnih nalog finskega predsedovanja.

Hvala lepa.