Najlepša hvala, gospod predsedujoči za besedo.

V veliko veselje in čast mi je, da ste me povabili na današnjo sejo Odbora za zadeve Evropske unije in Odbora za zunanjo politiko. V veliko veselje mi je, da lahko podam predstavitev naših prednostnih nalog. Rad bi se seveda zahvalil tudi obema odboroma, ki sta me povabila, ter Državnemu zboru na splošno.

Finska trenutno predseduje Svetu Evropske unije in sicer, tretjič v svoji zgodovini. Predsedovanje pomeni, da zastopamo vse države članice, da skupaj delujemo za skupno dobro. Ključne besede našega predsedovanja so iskanje rešitev, konkretni rezultati, doslednost, trajnost in spoštovanje določenih pravil. Finska velja na splošno za aktivno, odprto državo, za poštenega posrednika. Naša zunanja politika temelji na vrednotah. Kot veste, je predsedstvo Sveta Evropske unije utemeljeno na načelu rotacije. Na podlagi Lizbonske pogodbe iz leta 2009, države članice, ki predsedujejo, sodelujejo med seboj, v tako imenovanih triih. Finska je v triu skupaj z Romunijo in Hrvaško. Vsak trio pripravi tudi poseben program, ki pokriva 18. mesečno obdobje.

Predsedovanje smo prevzeli v ključnem trenutku, ko vladajo številni izzivi, ki jih je treba nasloviti, ki jih je treba rešiti, zato, da bo Evropska unija ostala koherentna in učinkovita. Ena država članica, na primer, nas zapušča. Nova komisija bo tudi vzpostavljena v tem času, tudi Evropski parlament bo pričel ponovno delovati po majskih volitvah. Evropski vodje, so se tudi pred kratkim odločali o prihodnji strategiji Evropske unije.

Znotraj našega predsedovanja imamo štiri temeljne naloge in sicer, moramo sprejeti novo strateško agendo, ki bo pokrivala obdobje od 2019 do 2024. Gre za zelo ambiciozen, zelo vnaprej gledajoči program, ki naslavlja tako notranje, kot zunanje izzive. Finska bo prva upoštevala novo strateško agendo pri svojem delu. Ta se še posebej osredotoča na zaščito pravic in svoboščin državljanov, vzpostavljanje klimatsko nevtralne in pravične Evropske unije, spodbujanje naših vrednot na svetoven odru. Naše predsedovanje med drugim temelji tudi na programu predsedujočega tria, o katerem sem poprej govoril in kot je poudarjeno v tem programu, želimo zagotoviti gladek prehod v naslednji zakonodajni cikel. Obenem želimo tudi vzpostaviti dobre konstruktivne odnose z novimi institucijami. Obenem bomo delali na tistih stvareh, ki smo jih podedovali od prejšnjih držav, ki so predsedovale. In sicer se bomo osredotočali s horizontalnimi zadevami, ki so zelo kompleksne narave. Še posebej se bomo ukvarjali z večletnim finančnim okvirjem, naslavljali bomo zadeve, ki se navezujejo na vladavino prava, brexit, migracije, govorili pa bomo med drugim tudi o gospodarski in denarni uniji. Seveda so med prednostnimi nalogami tudi naloge, ki izhajajo iz našega nacionalnega programa in o tem bom spregovoril zdaj.

Po našem mnenju je trajnostnost tista, ki je najpomembnejša za vse ukrepe Evropske unije. Prav zaradi tega je naš slogan »Trajnostna Evropa, trajnostna prihodnost«. V skladu z novo strateško agendo so naše prednostne naloge naslednje: naprej se bomo osredotočili na skupne vrednote, na vladavino prava kot temeljni kamen evropskega delovanja. Obenem je pomembno, da je Evropska unija konkurenčna in socialno vključujoča. Osredotočali se bomo tudi na delovanje na področju podnebnih sprememb. Tukaj želimo ohraniti in biti v vodilni vlogi na svetu, obenem pa želimo tudi se posvetiti celostni varnosti državljanov.

Če si pogledamo najprej prvo prednostno nalogo in sicer krepitev skupnih vrednost in vladavine prava. Vladavina prava je zapisana v 1. členu naše glavne pogodbe kot eno od temeljnih načel. To pomeni, da morajo vsi tisti, ki imajo moč delovati v skladu z zakonom, v skladu z vrednotami, z demokracijo in tudi temeljnimi pravicami. Obenem morajo delovati tudi nepristransko in neodvisno. To pomeni, da moramo spoštovati vladavino prava. To je nujno zato, da lahko resnično dobro deluje naše območje svobode in prava. Smo pa v zadnjem času zaznali pritisk. To seveda spodjeda verodostojnost Evropske unije na svetovnem odru, še posebej, kar zadeva temeljne pravice. Zato je treba spoštovati vladavino prava. Na ta način spoštujemo in ščitimo pravice naših državljanov, obenem pa na ta način tudi zagotavljamo ustrezno delovanje in verodostojnost Evropske unije. Naš pristop je pozitiven, konstruktiven, želimo namreč izboljšati orodja, ki jih imamo za zagotavljanje vladavine prava. Želimo tudi spodbujati sodelovanje med različnimi akterji. Tako bomo nadaljevali tudi s pogajanji, ki so namenjeni temu, da je črpanje evropskih sredstev bolj vezano na spoštovanje vladavine prava. V zvezi s tem naj vam povem, da je prav v tem tednu v Helsinkih potekala konferenca, ki se je imenovala »Kako zagotoviti odpornost naših družb, v času sprememb v Evropi, interakcija med demokracijo, vladavino prava in temeljnimi pravicami. Na tej konferenci so sodelovali strokovnjaki iz držav članic, predstavniki evropskih institucij, predstavniki civilne družbe in vsi so lahko razpravljali o tej temi, s pogledom v prihodnost, obenem so poskušali ugotoviti, kam naprej. Konferenco sta organizirali Ministrstvi za pravosodje in Ministrstvo za Evropske zadeve.

Na Svetu za splošne zadeve, 16. septembra, bo potekala prva obravnava Madžarske. Skupaj s predstavniki Evropskega parlamenta, bomo še pred tem obravnavali njihove predloge. Kako poteka takšna obravnava? O tem smo se dogovorili na odboru Coreper julija meseca, tako da bomo se tega držali. Predsedstvo najprej poroča Svetu o svojih stikih z Evropskim parlamentom, v zvezi z zadnjimi in nedavnimi predlogi. Država članica, ki se je zadeva zadeva, lahko predstavi svoja stališča. Tretji korak zajema komentarje s strani Evropske komisije in potem sledi postavljanje vprašanj in odgovorov. Države članice lahko postavijo dve vprašanji, za vsako temo, ki je znotraj obsega obravnave zadevne države članice in ta država članica lahko poda odgovore na vsako vprašanje in potem temu sledi razprava z dodatnimi vprašanji in odgovori. Zadevna država članica ima potem tudi možnost, da poda lastna opažanja, lastne pripombe in na koncu predstavi predsedujoča država članica, svoje sklepe.

Prehajam na drugo prednostno nalogo našega predsedovanja. Tukaj gre za to, da si želimo konkurenčnejše in socialno bolj vključujoče Evropske unije. Potrebujemo novo strategijo za rast, katere cilj naj bi bil, da Evropska unija postane na svetu najbolj konkurenčno in socialno vključujoče, nizkoogljično gospodarstvo. Vse je namreč povezano. Evropska unija najbolj deluje, ko gre ljudem bolje in ko so ljudje bolj varni in ko je manj neenakosti. Zato potrebujemo trajnostne načine, s katerimi se bomo odzivali na globalno konkurenco. Največ lahko naredimo v zvezi s tem z nadaljnjim razvojem enotnega trga.

Potrebujemo sodobno industrijsko politiko, potrebujemo razvijati, še naprej, storitveni sektor. To predstavlja temelj trajnostnega gospodarstva. Treba se je soočiti na spretnosti, veščine, znanja, usposabljanje, regionalne, socialne zadeve, osredotočiti se moramo na splošno enakost. Na ta način bomo zagotovili trajnostno rast. Naš cilj mora biti, da postane izobraževanje in usposabljanje ter raziskovanje v Evropski uniji najboljše na svetu in to lahko naredimo z dodatno krepitvijo programa Erasmus.

Kaj pa tretja prednostna naloga? Tukaj želimo okrepiti naš položaj in doseči vodilno mesto pri naslavljanju podnebnih izzivov na svetu. Zaenkrat imamo najbolj ambiciozne cilje med vsemi industrializiranimi državami. Obenem imamo tudi vzpostavljen zavezujoč zakonodajni okvir, na podlagi katerega, opravljamo vse, kar je zahtevano znotraj podnebnih ukrepov. Pa vendar, se ne smemo ustaviti tukaj. To ni konec, ne smemo se ustaviti tukaj. Evropska unija se mora zavezati, da bo do leta 2050 postala povsem podnebno nevtralna. Le na ta način imamo lahko takšno vodilno mesto, zato želimo doseči sporazum in dogovor o glavnih elementih tega dolgoročnega načrta do konca leta 2019, tako kot je to zahteval Evropski svet. Gre za ukrepe, ki vplivajo na vse elemente družbe. Naslavljanje podnebnih sprememb moramo pa seveda izpeljati trajnostno. Evropska unija lahko postane najbolj konkurenčno, najbolj socialno vključujoče nizkoogljično gospodarstvo, če spodbujamo tudi trajnostno rast in zaposlovanje znotraj biogospodarstva in krožnega gospodarstva.

Opravičujem se za tehnične težave. Kot mi je bilo zagotovljeno, pa imate vsi svoj izroček predstavitve. Tako bom prešel kar na naslednjo prednostno nalogo, in sicer na četrto, kjer se ukvarjamo s celostno varnostjo naših državljanov. Tukaj si želimo enovitega pristopa na področju zunanjega delovanja. Naši državljani namreč pričakujejo, da jih bo Evropska unija varovala, da bo zagotavljala njihovo varnost, in to celostno. Finska zato popolnoma podpira delovanje močnih evropskih institucij in delovanje visokega predstavništva Evropske komisije, zaradi tega ker je to pomembno za naše delovanje, delovanje znotraj našega, skupaj z našimi sosedi. Prav zaradi tega je ključnega pomena, da ostanemo združeni in da tukaj skupaj nastopamo, koherentno nastopamo.

Verjamemo tudi, da moramo še nadalje spodbujati naše temeljne vrednote, vključno s spoštovanjem mednarodnega prava, človekovih pravic, demokracije, vladavine prava in enakosti med ljudmi. Danes namreč se sprašujemo, ali nam bo uspelo ohraniti multilaterizem kot obstaja zaenkrat.

Junija meseca je bila objavljena ocena, na podlagi katere bo Finska se še posebej osredotočala na naslednje teme, in sicer na varnost in obrambo, tukaj si želimo okrepljene Evropske unije, kjer naj bo varnost zagotovljena. Tukaj smo že dosegli določen napredek znotraj sodelovanja pri varnosti in obrambi. Finska bo še naprej delala na konsolidaciji(?) tega področja.

Drugo področje so hibridne grožnje, in tukaj podčrtujemo potrebno po tem, da se okrepi in naša zmogljivost naslavljanja hibridnih groženj znotraj vseh relevantnih političnih področij, tako da bo naša družba odpornejša.

Omeniti je treba tudi kibernetsko varnost. Želimo si namreč odprtega, svobodnega kibernetskega prostora, zato moramo biti pripravljeni na odzive na vse zlonamerne kibernetske dejavnosti. Obenem bomo še nadalje podpirali razvoj skupnega evropskega pristopa k varnostnim izzivom, ki izhajajo iz tehnologije 5G.

Pomembna je tudi mediacija. Finska podpira delovanje Evropske unije na tem področju, pomembno namreč je, da Evropska unija uporablja vse svoje instrumente za naslavljanje konfliktov in kriz še posebej pa se moramo osredotočati na preprečevanje. Pozorni moramo biti na vlogo žensk in mladih v preprečevanju konfliktov. In nenazadnje je tukaj potrebo omeniti tudi podnebne spremembe, ki predstavljajo veliko grožnjo razvoju in varnosti. Evropska unija bo zato še naprej krepila svojo vlogo na področju boja zoper podnebne spremembe. Za nas kot Finsko je ta tema ena izmed pomembnejših. Kar pa zadeva geografske, zemljepisne prioritete naj omenim to, da želimo vlagati še naprej v dobro čezatlantske odnose vseh naših področjih delovanja to je temeljnega pomena. Kar zadeva širitev Evropske unije in kar zadeva tudi Zahodni Balkan to naj povem, da sta še vedno pomembni nalogi na našem dnevnem redu. Veliko se bomo ukvarjali tudi s celostnim razvojem odnosov z Afriko in še vedno bomo delovali na nadaljnjem spodbujanju razvoju evropske artične politike.

Prav tako imamo za naše predsedovanje nekaj ključnih načel. Prvič. Zavezani smo vzdržnim dogovorom o našem srečevanju. Finska se je odločila, da bo ponovno razmislila o tradiciji in praksi predsedovanj skladno z načeli trajnostnega razvoja pri čemer bomo sledili ciljem trajnosti Združenih narodov. Menimo, da lahko tudi na ekološki način zagotovimo uspešno predsedovanje in da poskrbimo za manjši ogljični odtis na sestankih v Helsinkih, zato se bomo prizadevali, da ne bomo delili tradicionalnih daril, ki jih predsedstvo ponavadi daje udeležencem sestankov v Helsinkih in Bruslju. Potem naj omenim še / nerazumljivo/. To so projekti, s katerimi bomo želeli zmanjšati krčenje gozdov.

Nadalje. Izogibali se bomo proizvodnji materialov zlasti plastike za enkratno uporabo. Prednost bomo dajali digitalnim rešitvam, rešitvam z biorazgradljivimi materiali. Potem želimo zmanjšati tudi prehranske odpadke. Sestanki v dvorani Finlandia bodo potekali na lokaciji, ki jo je enostavno možno doseči peč ali pa z javnim prometom. Naše drugo ključno načelo pa je odprta jasna komunikacija in večja transparentnost. To so zelo pomembna orodja za to, da Evropo približamo njenim državljanom, okrepimo demokracijo in sodelovanje državljanov. Ob enem pa se želimo zoperstaviti dezinformacijam. Spodbujali bomo, zato aktivno komuniciranje in večjo transparentnost v času našega predsedovanja. Prav tako bo več razprav v svetu javnih. Ob enem pa bomo vsem interesnim skupinam omogočili informacije o sestankih ministrov. Potem, boljša zakonodaja. Tukaj smo že dosegli velik napredek. Finska bo nadaljevala s prizadevanji, zato da bi ključne elemente boljše zakonodaje ohranili vključno z načelom sorazmernosti. Nujno je, da imamo dobro administracijo. Ta namreč igra ključno vlogo pri krepitvi zaupanja med državljani. In nenazadnje, z novimi tehnologijami in digitalnimi priložnostmi bi lahko zmanjšali potrebo po tradicionalnih sestankih. Na ta način bi prihranili denar in čas, obenem pa bi zmanjšali izpuste povezane s potovanji. Zato smo začeli uvajati proces video-konferenc v delovnih skupinah sveta.

6 neformalnih sestankov bo organiziranih na ravni sveta, in sicer v Helsinkih – konkurenčnost, okolje, pravosodje in notranje zadeve. Sestali pa se bodo tudi ministri za zunanje zadeve oziroma so se že sestali ministri za zunanje zadeve in obrambo. In potem še 2 neformalni zasedanji in sicer EKOFIN in kmetijstvo. Skupaj 130 sestankov bo potekalo na finskem, to pa vključuje tudi sestanke na ravni vlad s konferenco predsednikov. Prav tako pa bodo potekali tudi sestanki z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo. Potekale bodo tudi delovne skupine in sestanki strokovnjakov. Potem pa so tu še sestanki, ki bodo potekali v Bruslju. To pa so sestanki na ravni Evropskega sveta, neformalni sestanki voditeljev držav s predstavniki tretjih držav.

Svojo predstavitev bi zaključil s tem, da vam predstavim naše poti komuniciranja. Imamo spletno stran svojega predsedovanja. Prisotni smo na Twitterju, Instagramu, Youtubu in Flickru.

Spoštovani poslanci, gospod predsednik, zahvaljujem se vam za to priložnost. Hvala, da sem vam lahko predstavil prednostne naloge finskega predsedovanja. Zahvaljujem se vam za vašo pozornost in zdaj sem pripravljen odgovoriti na vaša morebitna vprašanja.

Hvala lepa.