Hvala lepa. Spoštovani! Na prvi pogled se mogoče zdi, da gre zgolj za tehnični zakon, ampak problem je prva sprememba, v kateri je bilo sedaj največ uvoda tudi s strani predstavnika Ministrstva za zdravje. Namreč prednosti s slovenski krvni plazmi po razsodbi Sodišča Evropske skupnosti ne sme več dajati, ker je Vlada v preteklosti zagovarjala slovensko plazmo, zato da je spodbujala krvodajalstvo in samooskrbo naših zdravstvenih zavodov s to sestavino. Edini, ki krvno plazmo lahko zbira, jasno to vemo, je

Zavod za transfuzijsko medicino, ki je hkrati tudi edini dobavitelj.

Sodišče Evropske unije je odločilo, da je zakonska določba, ki daje prednost slovenski plazmi v neskladju s predpisi Evropske skupnosti, ker tam velja konkurenca, gospodarska svoboda in pa jasno o vsem odloča trg. Tudi o zdravju, še posebej o krvni plazmi, ki je pomembna sestavina pri zagotavljanju zdravstva. Slovenska vlada se je sklicevala tudi v preteklosti- ne vem, bom potem postavil tudi nekaj vprašanj za sedanjost – da krvna plazma pomeni vir in ne blago. Sodišče je odločilo, da pomeni blago.

Rad pa bi spomnil, to pa bi prebral na odgovore prejšnje ministrice za zdravje gospe Milojke Kolar Celarc, ko je odgovarjala na interpelacijo in je povedala – berem: »Načelo samozadostnosti EU z zdravili s plazmo, ki se udejanja tako, da vsaka država članica uresničuje cilj nacionalne samozadostnosti, kar je zapisalo sodišče Evropske skupnosti v obrazložitvi sodbe v zadevi Medisamos proti Splošni bolnišnici Murska Sobota in glede na navedeno je očitek glede zbire dobaviteljev zdravstva za zdravila iz slovenske plazme neutemeljen.« Posebej pa je bistveno sedaj to: »Ministrstvo za zdravje je bilo že pred leti seznanjeno s strokovnimi mnenji vodilnih strokovnjakov s področja hematologije, alergiologije, revmatologije, klinične imenologije in drugih specialnosti, da zdravila s krvne plazme zbrana v Sloveniji vsebujejo širok spekter protiteles proti najpogostejšim povzročiteljem infekcijskih bolezni v območju Slovenije.« Skratka, plazma v Sloveniji je kvalitetna za proizvajanje zdravil in tudi v kolikor se bo odprl trg, bo povpraševanje po tej plazmi iz Slovenije naraslo.

Rad bi povedal namreč to, da skupna letna rast trga plazme po svetu narašča 7 % letno in leta 2023 naj bi bil ta trg vreden od 30, nekateri pravijo celo 60 milijard. Ob tem je pa zanimivo, da trg cveti najbolj v Ameriki, Aziji in Evropi.

Pri tem je treba povedati še to, da ni tako kot v Sloveniji, kjer je solidarnost - ne glede na to kako se mi tukaj pogovarjamo in kregamo – še vedno na prvem mestu. To smo videli pred kratkim kako so državljanke in državljani reagirali ob pomoči pri redkih bolezni, vidimo kako se reagira preko Rdečega križa zbiranje pomoči za kogarkoli, ki rabi pomoč, gasilci, ki prostovoljno tvegajo svoja življenja, da pomagajo drugim. Da v krvodajalstvu, ki je stara tradicija v Sloveniji, sploh ne govorimo.

V mnogih državah, sosednji Avstriji, je to en material, ki se plača. Tudi v Združenih državah. Tam se dobi od 20 do 50 evrov za kri, ki jo oddaš v enem oddajanju krvi. In tudi termini, v katerih se kri tam oddaja, so tam bistveno drugačni kot pri nas. Skratka, kri je tam blago. In to kar danes tu delamo, to kar sprejemamo, v kolikor bo sprejeto, žal postaja kri in s tem tudi, govorimo posredno človeško življenje vse bolj odvisno od denarja, poblagovljeno. O tem bo odločal trg.

Pomenljivo je to, da oddajanje krvi, zlasti za ZDA govorim, zlasti narašča v času kriz. Takrat tudi narašča število centrov, kjer se krvna plazma odvzema. Na ta način se živi. Bojim se, da s takšnimi spremembami kot jih sedaj sprejemamo, gremo v to smer tudi v Sloveniji. Ker večje korporacije in tem korporacijam ne gre za človeška življenja, ne gre za pomoč Krisu ali pa komerkoli drugemu človeku, gre za dobiček, gre za denar. Njim je vseeno ali gre za nafto ali gre za orožje ali pa za človeška življenja, važen je dobiček. To počenjajo zato, ker potem po ceni odkupljeno krvno plazmo predelajo v namene terapij za redke kronične bolezni in te terapije so jasno zelo drage, tudi do 200.000 evrov in za mnoge ljudi nedosegljive.

Rad bi rekel to. Ker Vlada s svojim predlogom na nek način odpira trg prav tam zgoraj vpisanim, prej sem omenil korporacije, in zato ker Evropska unija v svoji sprevrženosti in zapriseženosti načelom konkurence in trga izjavlja, da se ta gospodarski interes in javno zdravje praktično sinonima, bi vprašal tole: Ko torej Vlada pravi, da bo spoštovala razsodbo Sodišča Evropske unije naj pove še nekaj več od tega. Lahko razumemo, da bi nespoštovanje tožbe pomenilo vrsto novih tožb in zato je v našem interesu razsodbe je, da jo potrebno spoštovati. Obenem bi se pa tudi pričakovalo, da ima Vlada vendarle eno lastno mnenje in predvsem odgovore kako preprečiti ta nastanek trga na področju krvi, o katerem sem prej govoril.

To so odgovori, ki bi jih pričakoval v predlogu zakona sedaj. Sedaj pa o njih naprošam tudi Ministrstvo za zdravje, da mi poda te odgovore na ta vprašanja.

Prvič, ali se je stališče Ministrstva za zdravje do dotične teme povezane s trgom krvne plazme spremenilo v času ministra Aleša Šabedra. Prej sem prebral stališče bivše ministrice. To je bilo stališče bivše Vlade, ki je veljalo v Sloveniji.

Drugič, ali je ministrstvo proučilo vse preostale možnosti spremembe zakonodaje in ali je res črtanje te 71. točke 6. člena Zakona o zdravilih edina možnost. Katere ostale možnosti spremembe zakonodaje obstajajo in zakaj se ni poseglo po njih? Ali ima Ministrstvo za zdravje kakršnokoli projekcijo? Kaj se bo zgodilo s tem, ko se bo odprl v Sloveniji trg za krvno plazmo?

In ali ministrstvo deli mnenje Sodišča Evropske unije, da so gospodarski interesi enaki interesom varne, kvalitetne in univerzalne zdravstvene oskrbe?

In še zadnja zadeva. Kaj se bo zgodilo zaradi sprememb 71. Točke 6. Člena Zakona o zdravilih? Ali bodo na slovenski trg vstopile tuje korporacije in se bo ta trg odprl? Kaj lahko pričakujemo? Kakšna zagotovila nam lahko ministrstvo pri tem da? Nekaj ste kot uvodničar, gospod sekretar, omenili, vendar kljub temu prosim za odgovore. Hvala.