Hvala lepa, spoštovani predsednik.

Tudi z moje strani vse lepo pozdravljam, zlasti poslanke in poslance Državnega zbora, ki ste trenutno tukaj na Odboru za obrambo. Z menoj so tudi predstavniki Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske.

Najprej bi rekel, da obžalujem, da je prišlo do obstrukcije s strani SDS-a, zlasti pa obžalujem, da v SDS-u mislijo, da Karel Erjavec razmišlja enako kot Levica ker, če bi temu bilo tako, bi seveda vse sklepe, ki so tukaj zapisani s strani predlagatelja, tudi takoj podprl in bi hitro zaključili to sejo. Ker ne mislim enako, kot Levica, seveda temu ni tako in štejem, da so take obtožbe neprimerne in neustrezne. Tudi sem začel dvomiti, če v SDS-u dejansko želijo modernizacijo Slovenske vojske ker, če bi to želeli, je pa ravno današnja točka ena ključnih točk glede tega, kar pravzaprav želimo, kakšno Slovensko vojsko, na kakšen način jo modernizirati, katere zmogljivosti razvijati in če bi resno želeli kaj dobrega storiti za Slovensko vojsko, bi verjetno poslanska skupina oziroma predstavnike SDS-a sodelovali na tej seji. Tako, da ocenjujem, da deklarativno podpirajo razvoj slovenske vojske, ko pa gre za res, ko je potrebno res braniti te vrednote, kot je Slovenska vojska, ki je ustavna kategorija pa vidimo, da jih ni od nikoder. Zdaj, kar se tiče navedb predlagatelja, bi se najprej dotaknil samih sklepov. In sicer dejansko odbor lahko samo poziva Ministrstvo za obrambo, da predlaga Vladi in kasneje potem Vlada Državnemu zboru, vendar moram zelo jasno povedati, da vseh teh treh sklepov ne podpiram. Prvič: prvi sklep govori o tem, da Odbor za obrambo poziva Ministrstvo za obrambo, da odstopi od načrtovanih nakupov, oklepnikov in drugega orožja za potrebe oblikovanja srednje bataljonske bojne skupine. Tukaj prihaja do velikega nesporazuma, med Ministrstvom za obrambo in stranko Levico. Oni so mnenja, da vsi te nakupi, da vsa ta modernizacija Slovenske vojske izhaja iz potreb za zvezo NATO. Jaz moram reči, da mi razvijamo in moderniziramo Slovensko vojsko, predvsem zaradi nacionalne obrambe. Vem, da je stališče Levice, da nas nič ne ogroža, da ni nobene vojaške grožnje, vendar vemo, da je zgodovina pokazala in tudi mednarodne okoliščine kažejo, da mir ni več sam po sebi umeven in da bi kot država bili zelo neodgovorni, če ne bi vlagali v nacionalno varnost. Tudi bi se zahvalil še enkrat Odboru za obrambo, da je včeraj sprejel resolucijo o strategiji nacionalne varnosti, ki je pomemben strateški dokument, glede na to, da vidimo, da so se mednarodne okoliščine zelo spremenile, čeprav Levica je mnenja, da se ni nič spremenilo, da živimo v zelo varnem in mirnem svetu. Zdaj kar se tiče načrtovanih nakupov oklepnikov in drugega orožja, ki ste ga že sami predlagatelji navedli. Gre dejansko za potrebe oblikovanja srednje bojne bataljonske skupine in predstavljajo minimalno jedro za izgradnjo potrebnih vojaških zmogljivosti, za potrebe nacionalne obrambe. Če tega ne storimo, potem moram reči, da potem se postavlja vprašanja ali je smiselno, da ima Republika Slovenija v Slovensko vojsko. Vem, da nekateri so mnenja, da naj bi bila primarna naloga, da bi se Slovenska vojska močno angažirala v področju, ko gre za naravne nesreče in druge nesreče. Ampak, če mi ne bomo zgradili naših obrambnih zmogljivosti, potem dejansko se vprašamo lahko, ali mi ne želimo, da Slovenska vojska izvaja naloge, ki jih ima po Ustavi in po Zakonu o obrambi. To je pa obramba domovine in si želimo, da bi zgolj opravljala neke naloge s področja civilne zaščite, s področja naravnih in drugih nesreč. Seveda, v tem primeru potem ne potrebujemo Slovenske vojske v takem smislu, kot jo želimo razvijati in bi zadostovalo, da razvijamo bolj poglobljeno civilno zaščito, ki bi lahko, seveda odgovarjala na te grožnje, s katerimi se pa dejansko državljani vsak dan soočajo. Vidimo, kaj povzročajo podnebne spremembe. Vsak dan imamo praktično opravka z naravnimi nesrečami. Tako, da treba je vedeti, srednja bojna bataljonska skupina predstavlja orodje razvoja Slovenske vojske in moram reči, da si jaz, kot minister za obrambo ne predstavljam, kako razvijati Slovensko vojsko, če ne bomo razvijali teh zmogljivosti in to ni mnenje Karla Erjavca, ampak to je mnenje Ministrstva za obrambo, Slovenske vojske in tudi stroke na vojaškem področju. Prepričan sem, da srednja bojna bataljonska skupina predstavlja tudi razumni izziv, s katerim zagotovimo pravično delež v zagotavljanju nacionalne varnosti Republike Slovenije znotraj zveze NATO in tudi znotraj Evropske unije. Treba je vedeti, da tudi Evropska unija razvija svojo varnostno in obrambno politiko in da imamo tudi iz tega vidika določene vojaške enote, ki delujejo pod okriljem Evropske varnostne in obrambne politike. Da je temu tako, je odgovornost tudi na državljankah in državljanih Republike Slovenije, ki so na referendumu se odločili, da se bomo preko zveze NATO si zagotavljali varnost in večjo obrambo sposobnost. Zato pa, če smo del te mednarodne organizacije, se tudi pričakuje solidarnost, ko gre za prevzemanje določenih obveznosti s tega področja. 5. člen washingtonske pogodbe je zelo jasen, če je ena od držav napadena, ostale članice solidarno pomagajo pri obrambi te države. In mislim, da je ta 5. člen bil ključen, da so se tudi državljanke in državljani Republike Slovenije odločili, da pristopimo kot država v zvezo NATO. Glede 2. Sklepa bi rad povedal, da Odbor za obrambo poziva Vlado Republike Slovenije, da odstopi od zavez, danih v okviru ciljev, zmogljivosti NATA, 2017. Tukaj moram reči, da zaveze, ki so dane v okviru ciljev, zmogljivosti NATA 2017 za Republiko Slovenijo, izhajajo ravno iz te odločitve o odstopu Republike Slovenije v NATO in vse odločitve o tem je sprejel tudi Državni zbor Republike Slovenije, ki je tudi ratificiral severno-atlantsko pogodbo. Tudi bi rad, da bi razčistili pojem NATO pakt. Jaz poznam pojem Varšavski pakt, NATO pakt uradno, kot pojem ne poznam. Poznam severno-atlantsko zavezništvo in tam smo se mi vključili. Tako, da tukaj bi tudi prosil, da terminološko uporabljamo prave izraze. Zato, moramo reči, da težko zdaj Odbor za obrambo poziva Vlado Republike Slovenije, da bi odstopili od zavez, ki smo jih dali v okviru ciljev, zmogljivosti 2017. Ker, če bi dejansko ta poziv bil uspešen in bi Vlada odstopila in Državni zbor to potrdil, potem nam ne preostane drugega kot, da tudi speljemo postopek izstopa iz zveze NATO. Glede tretje točke pa moram reči, da ne vem zakaj pozivate, da bi se posvetovali z Državnim zborom, ker Državni zbor tako in tako sprejema vse ključne dokumente, ko gre za razvoj in pa opremljanje Slovenske vojske. Trenutno imamo dolgoročno resolucijo o razvoju in opremljanju Slovenske vojske, za obdobje 2020-2025, potem imamo srednjeročni obrambni program. Tako, da te stvari so tudi na tej ravni podprte s strani Državnega zbora, po drugi strani pa tudi moram reči, da spoštujemo sklep, ki je bil sprejet na Odboru za obrambo, da sproti obveščamo o večjih nakupih vojaške opreme. To sem storil, na primer včeraj, ko je šlo za oborožitvene postaje za vozilo štiri krat štiri. Zdaj, kar se tiče samega gradiva, moram reči, da večji del gradiva se nanaša na boksarje in kako je Levica ustavila ta posel. Jaz moram reči, da imam neprijetno izkušnjo iz prvega mandata, ko sem bil minister za obrambo, ko je šlo za nabavo osem kolesnikov Patrija in sem bil zaradi tega tudi preganjan, v smislu neresnega dela v službi, ampak glede na to, da sem že takrat ta postopek zelo skrbno vodil, bile so vse podlage, seveda sodišče me ni moglo obsoditi za neresno delo v službi. Na podlagi te izkušnje, ko sem pregledal celotno zadevo v zvezi z nakupom bokserjev, moram reči, ko sem prišel na Ministrstvo za obrambo v lanskem letu prvo je bilo, da naj takoj podpišem pogodbo za bokserje, osem krat osem, da je vse perfektno, da je vse usklajeno, da ni nobenih problemov. Seveda, ko sem pregledal vso zadevo, sem ugotovil dve ključni zadevi. Prva ključna je bila, da ni bilo zagotavljanja, prevzemanja finančnih obveznosti za nakup boksarja za več let. Tukaj je poslanec Kordiš govoril o tem, da v Zakonu o izvrševanju proračunov, je bil en člen, ki bi omogočil tudi prevzemanje obveznosti po letu 2019. Jaz moram reči, da ta člen, če bi obstal, če ne bi šel ven iz tega zakona bi bil nezakoniti, neustaven. Ker Zakon o izvrševanju proračuna, ki je omejen na proračun za leto 2018-2019 ne more dajati zelene luči za prevzemanje obveznosti za 2020, 2021, 2022. Tako, da moram reči, da se čudim, da je sploh takšen člen prišel, če je prišel v takratnem besedilu zakona o izvrševanju proračuna za 2018-2019. In predpogoj za tovrstne nabave je, da bomo potrebovali zakonsko podlago, ki bo omogočal prevzemanje finančnih obveznosti za daljše obdobje, seveda v okviru sprejetja vsakokratnega proračuna. Glede na to, da imamo nekatere smernice in smo dali nekatere zaveze, da bomo povečevali obrambni proračun do leta 2024, je namera Vlade, da bi proračun bil 1,5 % bruto domačega produkta za obrambne izdatke. Moram reči, v okviru nekako tega odstotka, bi lahko prevzemali finančne obveznosti, če bi imeli za to posebno zakonsko podlago. Lahko napovem Odboru za obrambo, da bom Vladi predlagal, da se sprejme takšna zakonska podlaga, ker sicer si ne predstavljam, na kakšen način bi lahko izvršili nakupe, ki terjajo večletno financiranje. Moram reči, da v obdobju pred letom 2008, smo imeli takšen zakon, to je bil Zakon o temeljnih razvojnih programih Slovenske vojske in na podlagi tega se je lahko nabavljala oprema, kot so helikopterji, podobne zmogljivosti. Glede na to, da sem pri finančnih obveznostih in pri proračunu, bi rad povedal, da je Vlada uskladila proračun za leto 2020, vendar glede na to, da slišim, da je napoved nekaj slabša in da bo verjetno potrebno še en krog pogajanj, glede dokončnega proračuna, lahko samo to rečem, da v ponedeljek, ko so imeli vrh koalicije je bila sprejeta odločitev, da se poda 21,7 milijona evrov dodatnih sredstev na prvi dan razrez proračuna. Zakaj takšna odločitev? Zato ker, če ne bi povečali tega zneska na 21,7 milijona evrov, bi prišlo do situacije, ko bi v letu 2020 namenili nižji delež BDP-ja za obrambne izdatke, kot v letu 2019, kar bi predstavljalo eno veliko ne kredibilnost s strani Vlade, ki se je izrekla, da bomo postopoma povečevali obrambni proračun in s tem tudi obrambne izdatke.

Naslednja zadeva v zvezi z bokserji. Zakaj nisem podpisal pogodbe, je tudi zato, ker ni bilo ustrezne taktične študije za srednjo bojno bataljonsko skupino. Obstajala je taktična študija za moderniziran bataljon. In ravno ti problemi, da se je cena ves čas spreminjala, enkrat je bilo 208 milijonov, drugič 300, 350 in ne vem kaj, vse je posledica tega, ker ni bilo takšne taktične študije, ki bi natančno opredelila na kakšen način zgraditi srednjo bojno bataljonsko skupino in ki ni določala, kakšna naj bo konfiguracija posameznega vozila. Ker cena pa zavisi tudi od tega, kakšne oborožitvene sisteme, kakšne protioklepne sisteme daš gor na takšno vozilo. Mene nič ne moti, če pravite v Levici, mi smo ustavili ta projekt nakupa vozil, osem krat osem, ampak jaz vam povem, da kot minister za obrambo nikdar ne bi podpisal te pogodbe, ker vem, da bi nekoč, zaradi tega tudi kazensko odgovarjal, zato ker postopek ni bil izpeljan tako, kot bi moral. In tudi ni bilo vseh podlag za takšen nakup. Zato se tudi ne čudim, da ta pogodba je počakala novega ministra in da ni bila podpisana v času ministrice, ki je nekako vodila ves ta postopek. Ampak nič hudega, jaz nimam s tem nobenega problema, če menite, da ste vi zaslužni za to, da ste ustavili postopek nakupa, osem krat osem bokserje. Tukaj jaz nimam nobenega problema, vendar vam pa zagotavljam, da če želimo pa razvijati in modernizirati Slovensko vojsko, ne moremo pa ustaviti zmogljivosti, ki jo potrebuje Slovenska vojska za to, da bo lahko oblikovala srednjo bojno bataljonsko skupino in verjetno bo ta platforma, osem krat osem. Sicer študija, ki je pripravljena govori tudi o platformi, šest krat šest, ampak za Levico tako ni pomembno, zato ker Levica je mnenja, da je potrebno ustaviti vse nakupe, vojaške opreme, ki se nanašajo na srednjo bojno bataljonsko skupino. Tako, da tukaj obstaja ta dilema, če dejansko ne gremo naprej s temi nabavami vojaške opreme, se postavlja vprašanje, kaj želimo s to Slovensko vojsko. Ali želimo, da bo izvajala vse zakonske naloge, ki jih ima, to je pa zlasti obramba domovine. In tudi ne drži trditev, da se srednja bojna bataljonska skupina gradi izključno za potrebe mednarodnih misij in operacij. To ne drži, res pa je, da tudi na tem področju imamo kot članica zveze NATO in tudi kot članica Evropske unije določene obveznosti in da v okviru modernizacije Slovenske vojske, si želimo, ko sodelujemo v teh mirovnih operacijah in misijah, da je naš Slovenski vojak tako opremljen, da lahko varno deluje tudi na teh območjih. Jaz moram reči, to pa je odgovornost nas vseh, tako ministra za obrambo, Ministrstva za obrambo, Vlade in Državnega zbora. In za to, jaz sem prepričan, da ne moremo podpreti sklepov, ki gredo v smeri, da bi ustavili opremljanje Slovenske vojske. In še enkrat ponavljam, tukaj gre za našo varnost, za našo nacionalno obrambo, ne glede na to, da v tem trenutku zgleda, da Slovenija vojaško ni ogrožena. Jaz tudi v 80-ih letih, sem mislil, da Slovenija in Evropa nikdar ne bo doživljala nobenega vojaškega spopada, da je mir sam po sebi umeven, pa vemo kaj se je v 90-ih letih zgodilo. Hitro se lahko te razmere spremenijo in seveda na hitro je nemogoče potem zagotavljati zmogljivosti, ki zagotavljajo nacionalno obrambo. Jaz si ne predstavljam, kaj bi bilo v letih 1990, 1991, če ne bi bilo teritorialne obrambe, če ne bi bilo Slovenske milice si ne predstavljam, na kakšen način bi prišli do svoje države. In glede na to, da že imamo eno takšno izkušnjo, bi bilo zelo naivno, da ne bi vlagali v našo obrambo, s tem da moram reči, da ko nabavljamo opremo tudi vedno skušamo doseči, da je ta oprema v smislu dvojne uporabe. Da ni samo za nacionalno obrambo, ni samo za izvajanje mednarodnih operacij in misij, ampak tudi ko gre za zadeve, ki se nanašajo na naravne in druge nesreče. Recimo, že včeraj sem povedal, kar se tiče vojaških helikopterjev, mi sploh ne moremo več usposabljati naših posadk za vojaške namene, ker ves čas sodelujejo pri izvajanju nujne helikopterske medicinske pomoči. Štiri posadke imamo ves čas pripravljene za to in moram reči, da tudi želimo, da opremo, ki jo nabavljamo, da je uporabna v več smereh. Jaz vem, da bom doživel očitek, da kaj lahko, recimo oklepnik, osem krat osem, ponuja v tem smislu. Verjetno za potrebe civilne zaščite, naravnih nesreč… Tak oklepnik ne pride v poštev, ampak pride pa v poštev za zagotavljanje nacionalne varnosti. Moram pa reči, da tudi oklepnike smo že uporabljali, ko je šlo za problematiko naravnih in drugih nesreč. Spomnite se žleda, takrat so se prebijal, tisti, ki ste iz Postojne natančno to veste, so se pravzaprav na teren prebijali s temi oklepniki. Tako da tudi ne držijo te teze, da se ta vozila sploh ne da uporabljat na slovenskih cestah, da je to povsem zgrešeno. To sem poslušal, ko smo naročili vozila 4x4 oshkosh, ki bo pomembna pridobite za izgradnjo srednje bojne skupine. Kar se tiče nove taktične študije za srednjo bojno bataljonsko skupino, to moram reči, da je pripravljena. Nekaj smo že o tem povedali in ta bo pač povedala, katera varianta je tista najbolj optimalna, da dosežemo cilje, ki jih želimo doseči. Tako v okviru paketa ciljev zmogljivosti, kot tudi v okviru zagotavljanja nacionalne varnosti in ta študija moram reči, ne raziskuje kateri oklepniki so najbolj primerni, katere znamke in tako naprej. Ta študija samo pove, na kakšen način želimo zgradit srednjo bojno bataljonsko skupino, kaj potrebujemo, kakšne vojaške zmogljivosti in tudi odgovarja na to, kaj z opremo, ki je bila že doslej kupljena. Treba je vedet, v teh šestindvajsetih letih je bilo marsikaj nabavljeno in seveda mi želimo, da v okviru te srednje bojne bataljonske skupine tudi to opremo čim bolj vključimo, ker bi to znižalo stroške izgradnje srednje bojne bataljonske skupine. Tako da kar se tiče boksarjev, ta zgodba je bila februarja zaključena, ko je bila podana informacija na vladi, takrat sem povedal, kaj so tisti razlogi, zakaj smo to naročilo ustavili, zdaj Levica in predlagatelj govorita veliko o korupciji v zvezi s tem postopkom naročanja. Jaz moram reči, da je napačno, mislim, da je poslanec Mahnič v okviru postopkovnega vprašanja izrazil, da smo razveljavili. Mi nismo nič razveljavili, ker tudi nismo nič podpisali. Res pa je, da je tekel postopek, ki bi omogočil naročilo teh vozil. Vendar zaradi vseh problemov, ki sem jih nanizal sem se, smo se na vladi tudi odločili, da ta postopek ustavimo in ne gre za to, da to pomeni, da ne bom nadaljevali s temi postopki nabave vojaške opreme, bomo nadaljevali, če bodo za to finančna sredstva, če bodo za to ustrezne pravne podlage. Moram tudi povedat, da pripravljamo nov »sopr« za obdobje 2020-2025 in tam bodo pač te stvari predlagane, zapisane in če bo to vlada sprejela in Državni zbor, bomo pač v skladu s tem srednjeročnim obrambnim programom tudi izvajal vse te nakupe. Če predlagatelj meni, da so sumi korupcije v zvezi z boksarji, očitno imate vse podatke, lepo ste povedali. Jaz vam predlagam, da zadevo prijavite na KPK, oni so pač pristojni za tovrstne primere. Ne bi pa želel, da se kar tako govori o sumih korupcije in da vsi orožarski nakupi, so sama korupcija. Jaz ne dovolim, da se na takšen način govori o zaposlenih na Ministrstvu za obrambo in o zaposlenih v slovenski vojski, ker na koncu so oni tisti, ki pripravljajo vse podlage za to, da se realizira nakup. Minister na koncu po navadi samo podpiše pogodbo, ki je potem podlaga za nakup določene opreme. Še enkrat ob koncu, kar se tiče boksarjev lahko rečem, da tam ne tečejo nikakršne aktivnosti, ker je zadeva zaključena. Tudi kar se tiče nakupov oklepnih vozil 8x8 v tem trenutku ni nobenih aktivnosti v zvezi s konkretno nabavo. Sedaj smo v fazi, ko je ta taktična študija pripravljena in v fazi, ko bo treba sprejeti čim bolj racionalno in učinkovito odločitev. Še enkrat, kar se tiče pa sklepov, ki so predvsem pozivi, pa moram reči, da teh pozivov, kot minister za obrambo ne podpiram.