Hvala za besedo, predsedujoči.

Kar je ravnokar kolega Mahnič izpostavil, jaz si želim, da bi bilo o teh besedah več resnice, kot jo dejansko je. Ker je Vlada kljub vsemu zavezana nadaljevanju obstoječih politik, stopnjevanj nabave orožja za potrebe NATO pakta, smo v Levici to današnjo sejo tudi sklicali. Koncem maja je bila pripravljena nova taktična študija, ki raziskuje druge nove načine, kako izpolniti naše tako imenovane zaveze do zveze NATA, kako nakupiti novo, dodatno, tudi drugačno orožje, po tem, ko je bil zaustavljen tisti nesmotrn, ne transparenten in na sploh nor nakup oklepnikov bokserjev. To so precej alarmantne informacije. V času, ko v Sloveniji vztraja razvojni krč, ko imamo še zmeraj 280 tisoč ljudi pod pragom tveganja revščine, se je tudi aktualna Vlada Marijana Šarca odločila očitno, kot politično prioriteto, zastaviti nabave novega orožja za potrebe NATO pakta, ne pa blaginje državljank in državljanov. In da poskusimo te prioritete prevrednotiti, da dobimo kakšno dodatno informacijo, kaj se zdaj s temi novimi potencialnimi nabavami dogaja poteka današnja seja.

Cela zgodba gre pa takole. Vlada Mira Cerarja je takrat čist v začetku konca svojega mandata, ko je opravljala samo še tekoče posle, to je mesec in pol po zadnjih volitvah v Državni zbor in dober mesec po konstituiranju novega sklica Državnega zbora, 26. julija 2018 na svoji 185. redni seji sprejela sklep, na podlagi katerega je prosila Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora za sklic nujne seje na kateri bi se obravnavala pobuda za sklenitev sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju, opravljanju programa Boksar, reorganizacija za skupno, za sodelovanje pri skupne oboroževanju tako imenovani Okara. V Sloveniji bi se Okarju pridružila z namenom nabave teh oseminštiridesetih oklepnih osemkolesnikov bokser, njihovo ceno pa je vlada v dokumentaciji, ki jo je priložila prošnji za sklic nujne seje odbora ocenila na 306 milijonov evrov z DDV-jem. Seja tega Odbora za zunanjo politiko, se je zgodila 17. avgusta 2018. Na tej seji smo v Levici izpostavili spornost, več stomilijonskih izdatkov za nakup orožja, ki se celo po besedah predstavnikov Ministrstva za obrambo in slovenske vojske ne kupuje za potrebo obrambe države, ampak za potrebe sodelovanja v ekspedicijskih korpusih NATO pakta. Poleg tega smo izpostavili tudi zelo sumljivo rast cene oklepnikov. V vladnem proračunskem memorandumu za leti 2018 in 2019 je bil strošek nabave šestinpetdesetih osemkolesnikov ocenjen na 207 milijonov evrov. Na to je državni sekretar gospod Miloš Bizjak nekaj mesecev po sprejetju proračuna za leto 2019 v intervjuju, ki je bil objavljen v reviji Slovenska vojska januarja ceno nakupa šestinpetdesetih vozil dvignil na 250 milijonov evrov. V časopisu Dnevnik, pa so v tistem času pisali o ceni 280 milijonov evrov. Že tu se nam torej zgodi prvi skok številk milijonov evrov, s katerimi je rokoval ta nakup iz prvih 207 milijonov, najprej na 250 milijonov, nato na 280 milijonov evrov. Od sklica seje Odbora za zunanjo politiko na kateri se je obravnavala pobuda za pridružitev Slovenije Okarju, je cena poskočila še dlje, manj ko v enem letu se je povzpela iz začetnih 207 milijonov evrov na 306 milijonov evrov, oziroma če želite v odstotkih, zrasla je za skoraj 50 %.

Pa še ta cena 306 milijonov evrov ni bila številka o kateri se je na vladi govorilo v teku medresorskih usklajevanj o pripravi, tekom priprav gradiva za pridružitev Slovenije Okarju. V dopisu Ministrstva za finance iz dne 19. 7. 2018, se pravi dober teden pred sprejemom sklepa na vladi, v katerem je podana ocena 306 milijonov evrov, lahko preberemo, da je iz gradiva, ki so ga na Ministrstvu za finance prejeli od Ministrstva za obrambo, citiram: »razvidno da že prihaja do posameznih sprememb okvirja izdatkov glede, tudi kot posledica različnih izhodišč predpostavk glede same izvedbe navedenega nakupa, to je pripis v oklepaju, se znaša veljavna vrednost projekta v proračunskih dokumentih za naslednje srednjeročno obdobje 2018-2021 207 milijonov evrov, medtem ko je nova ocenjena vrednost projekta, ki vključuje stroške nakupa oseminštiridesetih vozil bokser in ustrezno logistično podporo dobrih 356 milijonov evrov z DDV.«

Pa je cena zrasla še za 50 milijonov evrov gor. In da ni šlo za napako potrjuje tudi osnutek sklepa, ki je bil pripravljen za odločanje na vladi in smo ga v Levici pridobili šele po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. V osnutku sklepa lahko preberemo naslednje. Spet citiram: »Ocenjena vrednost projekta, ki vključuje stroške nakupa, 48 vozil bokserjev in ustrezno logistično podporo, je 356 milijonov evrov z DDV.« Se pravi, imeli smo sejo Vlade, na kateri se je odločalo o nakupu vozil bokser, ampak za to sejo sta bila očitno pripravljena dva osnutka sklepov. Eden, z ocenjeno vrednostjo 356 milijonov evrov, in drugi z ocenjeno vrednostjo 306 milijonov evrov.

Naslednji sklep z nižjo številko je bil tudi sprejet, ampak kot se je kasneje izkazalo, je bila cena umetno znižana, najverjetneje z namenom, da se poskuša ta nakup bokserjev, prikazati navzven politično bolj sprejemljiv. No, da je cena dejansko precej višja, da se povzpne vsaj še kakšnih 50 milijonov še gor, se je izkazalo pol leta kasneje. V Poslanski skupini Levice, smo na sejo Odbora za zunanjo politiko zahtevali glasovanje ob prekinitvi obravnave pobude za pridružitev Okarju, zato ker je Vlada s sprejetjem sklepa presegla svoja pooblastila, ni šlo za tekoči posel, s katerim bi se morala Vlada v odhajanju nujno ukvarjati. Šlo je za prestop okvirjev, znotraj katerih dela Vlada, ki zapušča svoje pozicije, pa vendar na vrat na nos so se odločili to potisniti skozi in pravilno dobro je, da je odbor takrat sklenil, da se obravnavo prekine in da se nakup oklepnikov odloži. Dokončno odločitev o odstopu, od nakupa osem kolesnikov, pa je bokser teh konkretnih, pa je Ministrstvo za obrambo na to sporočilo, 21. februarja 2019, kot glavni razlog za ta odstop pa je navedlo, da je investicijska dokumentacija temeljila na taktični študiji, iz leta 2005, novelirani 2017 in obravnava raven bataljona in cele srednje bataljonske bojne skupine, katero naj bi opremili z oklepniki bokser. Taktična študija za celotno srednjo bataljonsko skupino, takrat še ni bila pripravljena in minister za obrambo, gospod Erjavec je takrat za novinarje izjavil sledeče: »Če bi kot minister pogodbo podpisal, bi bila nezakonita, saj bi kršil finančne predpise. Finančne obveznosti so namreč pri nabavi oklepnikov porazdeljene na več let. Obrambno ministrstvo lahko razpolaga le s proračunskimi sredstvi, trenutno pa ni sprejet noben zakon, ki bi omogočal dolgotrajno financiranje prejetja. Gospod Erjavec je pred tem zamolčal, da je bil na predlog Ministrstva za obrambo v novelacijo zakona izvrševanja proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019. Nekaj mesecev pred tem, to je bilo novembra 2018, vključen tudi člen, ki bi Ministrstvu za obrambo omogočil nabavo drago vojaške opreme, ki se financira skozi daljše obdobje brez, da bi upošteval pravila, ki veljajo za ostale proračunske uporabnike. Državni sekretar, gospod Miloš Bizjak je, 30. Novembra 2018, na sejo Odbora za obrambo, ki smo jo sklicali v Levici zaradi spornosti nakupa nekih drugih oklepnikov, nujnost takšne izjeme za Ministrstvo za obrambo, pojasnjeval z naslednjimi besedami. Spet citiram: »Če hočemo, kakršenkoli resen oborožitveni sistem kupiti, ga ne moremo kupiti v enem ali dveh letih, kar nam omogoča sprejetje proračunov. Zato je potrebna ta dikcija, da če se bomo, ko bomo nabavljali oborožitvene sisteme, moramo prevzeti obveznosti za več let, vendar poudarjam, ne brez soglasja in odobritve Državnega zbora, saj bo Državni zbor opredelil dolgoročno razvojno opremljenost Slovenske vojske.« Zaradi našega, recimo temu aktivnega sodelovanja s koalicijo, je koalicija sama vložila amandma, s katerim je ta člen črtala, s tem pa spodnesla tudi pravno podlago za podpis pogodbe in dokončno pokopala nakup osem kolesnikov bokser in s tem je bila narejena dobra stvar. Ampak, čeprav Odbor za zunanjo politiko ni potrdil pobude za sklenitev sporazuma med Slovensko Vlado in Okarjem pri sodelovanju pri programu bokser, so na Ministrstvu za obrambo tekom revizije investicijske dokumentacije postopek nabave osem kolesnikov bokser, nadaljevali nemoteno. Primož Cirman in Vesna Vukovič, sta v članku Razkrivamo zakaj je Vlada v resnici ustavila nakup osem kolesnikov, ta članek je bil objavljen, 23. februarja 2019, na portalu Siol, se pravi dva dni po najavi Ministrstva za obrambo o odstopu od nakupa bokser, razkrila vsebino pogajanj z Okerjem in tudi ceno oklepnikov, za katero se je izkazalo, da je precej bližje vladni oceni iz julija 2018. Torej strošku nabave v višini 356 milijonov evrov, kot pa stroškov zavedeno o dejansko sprejetem sklepu in ki je bil postavljen na 306 milijonov evrov. Novinarja sta v članku navajala več virov blizu Vlade in blizu slovenske vojske, ki so potrjevali, da naj končna cena vozil ne bi bila samo teh dobrih 300 milijonov evrov, ampak od 60 do 100 milijonov več. Se pravi, ponovno je višina cene te nabave poskočila. Cena nakupa naj bi samo od avgusta do septembra zrasla na 395 milijonov evrov. To je minister za obrambo, gospod Erjavec, v odgovoru na moje poslansko vprašanje iz, 16. aprila 2019, zanikal. Je pa potrdil navedbe iz članka, da je bila ocena stroškov nakupa bokser, decembra 2019 postavljena na 331 milijonov evrov z DDV-jem, ampak brez eskalacijskih klavzul in cene plačila razvoja organizacij Okar, pri čemer ni šlo za končno ceno, za pridobitev in oblikovanje končne cene bi morali izvesti še natančno analizo cen, tehnična usklajevanja in pogajanja, to je srednji citat na gospoda Erjavca oziroma odgovor ministrstva. Polega same rasti cen, članek opozarja še na vrsto drugih, sumljivih podrobnosti v zvezi s tem nakupom in iz katerih so jasno razvidni sumi korupcije, ki je tu lahko zatrdimo, to že kot dejstvo, ne kot kakršnokoli špekulacijo in ki je očitno stalnica orožarskih nakupov pri nas. Praktično niso imeli nobenega večjega nakupa vojaške tehnike, s katerim ne bi bilo vse hudo narobe. Po vsej tej kalvariji je Ministrstvo za obrambo, sicer odstopilo od nakupa oklepnikov bokser tudi dejansko, ni pa, tukaj se zdaj prevešamo v tisti povod za sklic današnje seje, ni pa odstopilo od splošne namere porabe več 100 milijonov evrov v sledečih letih za nesmiselne nakupe orožja nasploh in nasploh za vlaganje neuporabne druge vojne tehnike. General štab slovenske vojske je, spet po besedah gospoda Erjavca, že v začetku oktobra 2018, pristopil k celoviti obravnavi srednje bataljonske skupine, kot enovite zmogljivosti s pripravo taktične študije za to vojno skupino. Izdelava te nove taktične študije, se je sumljivo pričela že pet mesecev, preden je Ministrstvo za obrambo javnosti sporočilo, da je takrat obstoječa taktična študija, nazadnje novelirana 2017, neprimerna. Se pravi, tukaj imamo eno luknjo v podajanju informacij je težko pet mesecev. S to novo taktično študijo, naj bi se nadgradili in zagotovili celosten pristop pri implementaciji ciljev zmogljivosti NATA 2017, ki se nanaša na srednjo bataljonsko bojno skupino. Naj spomnimo, s sprejemom teh ciljev, se je Slovenija pred NATO paktom zavezala nameniti 1,2 milijardi evrov v osmih letih, za izgradnjo dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin, katerih primarni namen je sodelovanje v ofenzivnih operacijah v tujini, znotraj ekspedicijskih korpusov NATO pakta. No, ta taktična študija je bila izdelana maja letošnjega leta. Vpisuje štiri različice, s katerim je mogoče izpolniti cilje zmogljivosti NATO pakta za Slovenijo in ki se nanaša na vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine. Vsem je skupna osnova bojna platforma, kolesno vozilo osem krat osem, pri tem, da ena izmed različic predvideva tudi vozila šest krat šest. Vsem tem različicam sta večinoma skupni tudi inženirska podpora in zračna obramba, se pa razlikujejo glede na prvič, kaliber topa na bojnem vozilu, ki je med 25 in 40 milimetri. Drugič vrsti posredne ognjene podpore, tukaj so v igri minometi 60, 81 in 120 milimetrov in haubic 155 milimetrov. Ter tretjič, razmerje med ročnimi protioklepnimi orožji in protioklepnimi raketnimi sistemi. V okviru nabave glavne opreme bo torej glede na izbrano različico, med drugimi treba kupiti kolesna oklepna vozil, štiri krat štiri, osem krat osem, šest krat šest. Specialna oklepna vozila (inženirstvo, izvidništvo, zveze, ognjena podpora in tako naprej) raketne sisteme zračne obrambe, haubice 155 milimetrov, proti oklepne sisteme, izvidniška sredstva ter tovorna vozila in drugo logistično opremo, ki s tem gre. Na podlagi študija general štaba slovenske vojske, naj bi bila do konca letošnjega leta pripravljena različica, ki bo glede na razpoložljive vire in sedanje zmogljivosti Slovenske vojske najoptimalnejša za doseganje ciljev nato pakta, za Slovenijo in bo podlaga za pripravo investicijske dokumentacije za nabavo prej omenjenega, zlasti težkega orožja. Po odstopu od nakupa, osem oklepnikov bokser, pri čemer bi za samo 48 vozil vrgli skozi okno med 350 in 400 milijoni evrov, sedaj slovenski vojaški in politični vrh, kujeta še dražje in še bolj obsežne nakupe orožja, s katerimi bi nadomestili staro orožje v arzenalu Slovenske vojske. Pa je že zaradi tega starega za njegov nakup, za njegovo vzdrževanje, Slovenija v preteklik 20-ih letih porabila stotine milijonov evrov, uporabljeno pa je bilo samo na vadbiščih, v majhnem obsegu pa še pri teptanju teritorijev držav na drugih kontinentih v okviru operacije NATO pakta, v zelo obsegu pa v operacijah organizacij združenih narodov. O tovrstnih načrtovanih investicij, bosta imela koristi NATO pakt in orožarsko industrijski kompleksi v državah, kjer bo Slovenija to orožje nabavljala. Obrambna vrednost bo potem za Slovenijo po eni strani zanemarljiva. To orožje se kupuje za namensko delovanje operacij v tujini, ne glede na to, kako zelo advokati tovrstnih nabav želijo prikazati, kako zelo je ta vojaška tehnika uporabna v civilne namene, ne vem kaj še vse. Po drugi strani pa je sploh ne bo, ker kot tudi slovenski vladajoči razred vseskozi ugotavlja, Slovenija ni vojaško ogrožena. Se pravi, na račun dobičkov orožarsko-industrijskega kompleksa in nekoliko glasnejšega rožljanja z orožjem na strani NATO pakta, bomo izgubili prepotrebna sredstva, ki jih že desetletja krvavo potrebujemo za investicij v zdravstvu, v socialo, v šolstvo, v temeljno infrastrukturo in tako naprej. In vojaška in politična birokracija želita s takimi usmeritvami in s takimi političnimi prioritetami znova žrtvovati življenja in blaginjo prebivalk in prebivalcev te države zato, da si kupita nekaj pohvalnih besed in trepljanja po hrbtu, s strani NATO-ve birokracije in voditeljev nekaterih največjih svetovnih imperialistov. Na podlagi preteklih nakupov orožja, kot tudi na podlagi vseh sumov korupcije, ki smo jim bili priča tekom in po zaključku nesmiselnega nakupa osem kolesnikov bokser, lahko upravičeno sklepamo, da se bodo tudi prihodnji nakupi orožja vršili na podoben ne transparenten način in se bodo tekom teh nakupov, finančno dobro okoristili, s političnim in vojaškim vrhom povezane osebe. V Levici predlagamo, da Odbor za obrambo na to temo opravi razpravo in se po razpravi podpiše pod naslednje sklepe. Prvič: Odbor za obrambo poziva Ministrstvo za obrambo, da odstopi od načrtovanih nakupov oklepnikov in drugega orožja za potrebe oblikovanja srednje bataljonske bojne skupine. Drugič: Odbor za obrambo poziva Vlado Republike Slovenije, da odstopi od zavez danih v okviru ciljev zmogljivosti NATA 2017. Tretjič: Odbor za obrambo poziva Vlado Republike Slovenije, da se pred prihodnjim zavezovanjem o nakupih orožja ter organizacijskih spremembah Slovenske vojske pred NATO paktom posvetuje z Državnim zborom. Da tu ne gre, samo za neke, lahko jim rečemo abstraktne ali pa globoko strateške, kakršnekoli že, dokumente. Ampak, da politične usmeritve, ki dajejo prioriteto nakupom orožja pred blaginjo lastnih državljank in državljanov, že živijo, da se že izvajajo, priča tudi to, kar smo lahko iz Slovenskega političnega vrha slišali tekom zadnjega vikenda, ko se je začelo govoriti in to ne samo iz enega vira, da naj bi v novem proračunu namenili dodatnih 30 milijonov evrov. Ker seveda, spet servisira potrebe NATO pakta. Pod črto je prva informacija, ki bi jo želel pridobiti na temo taktične študije glede na to, kakšna višina izdatkov nas naj bi čakala v prihodnosti, naslednja. Prej sem že govoril o tem, kakšna vojaška tehnika je v igri, ki malo varira, glede na izbrano različico, bom šel še enkrat čez seznam. Tukaj so bojna oklepna vozila, tukaj so specialna oklepna vozila vezana na inženirstvo, izvidništvo zveze pod njeno podporo in tako naprej. So raketni sistemi zračne obrambe, so haubice 155 milimetrov, protioklepni sistemi, izvidniška sredstva in potem še logistična oprema. Koliko naj bi vse to zapravljanje denarja za NATO-vo orožje, državljanke in državljane stalo? Hvala.