Hvala lepa. Lepo pozdravljeni.

Jaz bi najprej tukaj povedala nekaj podatkov in sicer na nacionalnem inštitutu vodimo evidenco koliko obravnav je bilo najprej na primarni ravni, to je pri sobnem zdravniku in potem na sekundarni ravni ali pri specialistu, teh poškodb s pirotehničnimi sredstvi.

Jaz imam tukaj podatke od leta 2009-2018, to je 10 let in tukaj je kar zelo evidentno, da te poškodbe obravnave jih je vedno manj. Recimo 2009 je bilo skupaj 15, 2018 je bilo 6, pa to kar lepo pada, tako da zadnje 4 leta, recimo 2015, 5, 2016, 2, 2017, 4, 2018, 6, tako da to za enkrat pada, je pa verjetno to tudi posledica ozaveščenosti.

Če smo pošteni, je zelo težko reči v Sloveniji, ker je to tako malo poškodb, da bi lahko to izmerili z epidemiološkimi raziskavami ali je to res posledica tega, da so ljudje bolj ozaveščeni.

Kar zadeva starostnih skupin bi tukaj izpostavila, da nekoliko manj, so bolj izpostavljeni otroci od 0-14 let, v 10 letih je bilo 25 teh primerov skupaj, medtem ko recimo 0d 15-19 let, 12, od 20-29, 15, to za Slovenijo kar nekaj pove, ker so majhne številke.

To lahko pripišemo temu, da otroci težje rokujejo z pirotehničnimi sredstvi, so bolj nerodni. Dejstvo pa je, da se zmanjšuje številka.

Potem kaj je s hospitalizacijami? S hospitalizacijami je ravno tako, da se praktično tudi zmanjšuje številka ampak je od teh zadnjih let, od 6 do 3 primeri hospitalizacije zaradi pirotehničnih sredstev v Sloveniji, tako da težko komentiramo ta trend ali je plod naključja ali česarkoli drugega.

Zdaj, mi sodelujemo, kot smo že predhodni govorci omenili z preventivnimi programi glede poškodb. Pač borimo se proti temu, da bi se uporabljala nedovoljena pirotehnična sredstva.

Zdaj, kot je že gospa Recek omenila, je pa problem tudi onesnažen zrak, predvsem pri ognjemetih. Te raziskave, ki proučujejo onesnaženost zraka v povezavi z zdravstvenimi posledicami, so že zelo jasne. Namreč v času ognjemetov pride do akutnega zelo velikega zvečanja koncentracij PM delcev. PM delci jih razdelimo v kategorije od največjih do ultra-finih. In čim manjši so ti delci, tem bolj so škodljivi za zdravje. Potem je gospa Recek že omenila ogrožene skupine – jaz bi tukaj poudarila, da res pride do akutnih poslabšanj, določenih dihalnih obolenj kot sta astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen, potem lahko nastane nova astma, lahko nastanejo vnetni simptomi in znaki, tudi pri otrocih pa predvsem pri starejših. Potem izpostavljen je srčno-žilni sistem. Pri nas teh raziskav zaradi pirotehničnih sredstev ne moremo narediti, ker imamo premajhno populacijo, da bi statistično karkoli dokazali, so pa v svetu narejene raziskave, da pač zaradi določenih sprememb, ki nastanejo ob povišanju ultra-finih delcev, lahko pride do akutnega miokardnega infarkta, srčnega zastoja, potem lahko tudi do tvorjenja strdkov in kapi. Potem so pa tudi znane nevrološke posledice tudi pri akutni visoki izpostavljenosti, namreč te ultra-fini delci lahko pridejo v možgane in tam pač škodljivo vplivajo na različne strukture. Posledice so nekatere nevrodegenerativne bolezni, potem alzheimerjeva, Parkinsonova bolezen pa, kot sem že omenila, možganska kap.

No, tretji del je pa še hrup. Namreč pri petardah to morebiti ni tak problem. Pri ognjemetih lahko dosežejo vrednosti od 150 do 175 decibelov pok petarde in lahko pač nastanejo travme. Odvisno je pa od višine decibelov pa od časa izpostavljenosti. Zdaj, če so te poki petard bolj pogosti na minuto, je seveda izpostavljenost močnejša. Tukaj so potem akustične travme, to je začasna okvara slušnega aparata, potem začasna naglušnost, začasni pomik slušnega aparata, stalna naglušnost, stalni pomik slušnega aparata pa šumenje v ušesih ali tinitus. To je to zelo nadležna stvar in je lahko posledica teh pokov petard. To je posebej okrog novega leta, če na splošno je okrog polnoči takih pokov 40 na minuto, pred polnočjo pa 12 na minuto – to vam že veliko pove ta številka, da ob najvišjih obremenitvah so to kar velike obremenitve za sluh.

Potem pa še, če pač ljudje živijo v predelih mest kjer je veliko teh petard, so pa seveda že znane, na dokazih temelječe, psihološke posledice – motnje spanja, motnje zbranosti, motnje koncentracije.

Najlepša hvala.