Pričenjam 3. nujno seje Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti.

Lepo pozdravljam najprej članice in člane Komisije in še posebej toplo pozdravljam vse, ki ste bili danes vabljeni na to sejo. Žal se moram vnaprej opravičiti v imenu Komisije, ker imamo to dvorano, vse ostale, ki so bile večje, so zasedene. Ampak verjamem, da bomo danes izpeljali to sejo tako, kot jo moramo, in tudi opozorili na bistvene in ključne stvari.

Na seji kot nadomestni člani Komisije s pooblastili sodelujejo, namesto gospe Nataše Sukič je z nami gospod Boštjan Koražija, ki ga lepo pozdravljam na naši Komisiji in mu želim dobro delo.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: realizacija sklepov 2. nujne seje Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, seznanitev s problematiko slepih in slabovidnih otrok.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo torej na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA. Kot že rečeno, bomo danes pogledali, kako je z realizacijo sklepov, ki smo jih soglasno sprejeli na Komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Gre za dva sklepa, ki sta bila torej soglasno sprejeta, nista pa še do danes realizirana, tako kot je bilo takrat dogovorjeno in tudi usklajeno. In danes smo seveda tukaj zato, da stvari razjasnimo, da stvari pojasnimo. Da mogoče vidimo, kje so odprte zadeve, o katerih bi želeli še danes spregovoriti. Da ministrstvo pojasni, na kateri točki smo trenutno, da tudi starši slepih in slabovidnih otrok povedo svoje zgodbe ponovno in tudi opozorijo na nekatere stvari. Naj pa povem, da ravno pred eno uro je Slovenska tiskovna agencija poročala, da so z ministrstva sporočili, da je predlog zakona danes potrdil Vladni odbor, prav danes pa tudi naša Komisija za človekove pravice zaseda. Torej zaradi realizacije sklepov, ki smo jih sprejeli v mesecu februarju. In tukaj moram reči, da me veseli, da je naš sklic seje na nek način vzpodbudil, da se zadeve začnejo premikati, ravno s tem pa tudi kažemo, kako pomembno vlogo opravlja Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti. In moram povedati, da dokler bom jaz vodila to komisijo, bomo na tak način opozarjali tudi o drugih primerih, predvsem pa bomo do konca spremljali to tematiko, o kateri danes govorimo, in vse do takrat, dokler zakon v Državnem zboru, tako kot je bilo pač dogovorjeno, ne bo sprejet.

Na sejo sem vabila varuha človekovih pravic gospoda Petra Svetino, ki ga toplo pozdravljam v naši družbi. Vabila sem ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti gospo Ksenijo Klampfer, ki jo tudi lepo pozdravljam, Ministrstvo za zdravje se nam je opravičilo, Ministrstvo za pravosodje, Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije, nekdanjega predsednika Zveze društev slepih in slabovidnih ter nekdanjega direktorja Centra za socialno delo Celje gospoda Braneta Buta, ki ga tudi lepo pozdravljam med nami. Potem pa smo vabili starše gospo Majo Koritnik, gospo Andrejo Pader, gospoda Roka Volfanda, gospo Andrejko Vovk, gospo Metko Korže, gospo Marijo Kormanšek Jagarinec, gospo Majdo Sraka, gospo Romano Bošnik, gospoda Igorja Kastelica, vabili smo gospo Ireno Prašnič, ki se nam je opravičila, Lilijano Bukovič, vabili smo gospo Janjo Muršec, ki se nam je tudi opravičila, vabili smo gospoda Danija Ogrinca, upam, da nisem naredila kakšne napake, vabili smo gospo Nado Močenik, se nam je opravičila, gospo Natalijo Zupančič, se nam je tudi opravičila, gospo Milč Hafner, se nam je opravičila, Gregorja Hafnerja, se nam je opravičil, moram pa povedati, da so nam vsi poslali lepe želje, da danes opravimo dobro delo vsi skupaj na tej Komisiji za človekove pravice, vabili smo gospoda Borisa Bošnika, gospoda Danila Črveka ter gospoda Marka Koritnika. Potem pa smo vabili tudi državno odvetništvo, magistrico gospo Lučko Seibert – a bom, sem prav povedala? Upam, da sem. Seibert, v redu, okej. Dobro, se mi je zdelo pomembno, da to razčistimo, tako da bomo v nadaljevanju vedeli, katera je pravilna izgovarjava.

S sklicem seje ste kot gradivo prejeli obvestilo Vladi o sprejetih sklepih na 2. nujni seji Komisije peticije, človekove pravice in enake možnosti in objavljeni so bili na spletnih straneh Državnega zbora.

Pričenjam z obravnavo te točke dnevnega reda. Najprej mi dovolite, da kot predlagateljica te točke dnevnega reda pojasnim na nek način vsebino današnje seje. Zdaj, vi se boste spomnili, da je 14. junija potekal rok, o katerem smo bili dogovorjeni, in tudi s sklepom je bilo to potrjeno, da bo sprejet zakon o popravi krivic zaradi napačnega tolmačenja zakona v zvezi s sprejemanjem dveh različnih dodatkov v primeru slepih in slabovidnih. To je zgodba, ki traja že, ne bom rekla, dolgo, ampak predolgo, in sem ponosna na to, da smo na Komisiji naredili te korake, da se bodo danes očitno stvari začele odvijati.

Zdaj, jaz sem se prvič s starši slepih in slabovidnih otrok srečala že v decembru 2018, takrat ko ste protestirali pred Državnim zborom takrat sem vas sprejela, ker se mi je zdelo prav, da slišim vaše zgodbe. Verjamem, da so zgodbe tudi nekaterih drugih staršev prav tako pomembne, ampak v tistem trenutku ste vi protestirali pred Državnim zborom in zdelo se mi je prav, da vas kot predsednica komisije tudi sprejmem, čeprav nismo bili prej nič dogovorjeni. Jaz sem takrat prisluhnila tem vašim težavam, ki izvirajo že iz let nazaj, ker je bila storjena to je definitivno dokazano krivica, kar je povedalo tudi sodišče na koncu. Pomembno je, da sem, potem 14. februarja 2019 sklicala sejo komisije, na kateri pa sta bila, potem soglasno sprejeta dva sklepa - to me je še posebej razveselilo, ker nismo vedno tako soglasni na tej komisiji, ampak tokrat smo bili - in sicer, da državno odvetništvo nemudoma prekine vse postopke izvršb v postopkih zoper starše glede omenjene zadeve in da Vlada takoj oziroma najkasneje v roku štirih mesecev popravi krivice, ki so bile povzročene, zaradi napačnega tolmačenja zakona, na kar konec koncev opozarja tudi varuh človekovih pravic, ki bo lahko seveda v nadaljevanju, ko mu bom dala besedo tudi več povedal o tem.

Sedaj moram povedati nekatere stvari, ki se mi zdijo bistvene kljub tema dvema sklepoma smo na komisiji ves čas spremljali kaj se je do sedaj dogajalo na tem področju. Moram povedati, da sem bila jaz tudi sama osebno zelo vpletena v to, ker se mi je zdelo prav, da komisija nad tem bdi, starši so nas tudi redno obveščali in moram reči, da tukaj strokovne službe so ves čas sprejemale obvestila zaskrbljenih staršev, ki so navajali, da se jim stroški postopkov v posameznih primerih še vedno nalagajo kljub temu, da je bil sprejet sklep na komisiji glede izvršb. Moram pa tudi tukaj omeniti, da seveda gre tudi za nekatere druge primere staršev otrok, ki so se tudi na nas začeli obračati in seveda je potrebno tudi tiste krivice na neki način popraviti, vendar pa danes smo tukaj zato, da ugotovimo, da se je staršem slepih in slabovidnih otrok in njihovim otrokom - prvenstveno njihovim otrokom - zgodila huda krivica. In o tem danes govorimo in o tem smo tudi odločali na seji Komisije za človekove pravice s tistima dvema sklepoma, ki sta zavezujoča in na katera je ministrstvo tudi povedalo takrat se boste spomnili na sami seji, da dejansko bodo stvari realizirane in to v roku in na način kot je bilo dogovorjeno.

Jaz sem vmes, ko sem spremljala ta položaj postavila tudi nekaj pisnih pa tudi ustno poslansko vprašanje ministrici za pravosodje. Moram reči, da že v teku tega obdobja je ministrstvo zagotovilo, da je priprava ustrezne zakonske podlage v zaključni fazi, da bo šla v medresorsko usklajevanje in sedaj bi jaz rada vedela kje točno je to natančno, glede nato, da je sedaj vladni odbor danes to podprl. Še enkrat, sem vesela, da smo pripomogli k temu, da je danes temu tako, ampak tukaj moram vseeno povedati, da smo prejeli obvestilo lahko rečem obupane matere, ki nam je po tem, ko sta bila dva sklepa že sprejeta posredovala sodbo višje delovnega in socialnega sodišča, ker je bilo naloženo, da se povrne oziroma je zavrnilo pritožbo in ob enem naložilo tej osebi, da povrne tisoč 545 evrov Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Centru za socialno delo Celje pa dva tisoč 219 sodnih stroškov. Zakaj to omenjam? Omenjam zato, ker smo mi sklenili nekaj oziroma o nečem sklepali. Konec koncev s tem sklepom tudi zastavili naše delo na komisiji in se mi zdi, da je prav, da na to opozorimo. Lahko povem, da mi tukaj nismo odnehali. Jaz ne bom sedaj presojala to bo ministrstvo in državno odvetništvo bo pojasnilo in povedalo, ampak moram povedati, da na komisiji smo, potem naslovili oziroma želeli pojasnilo in ponovno zaprosili Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani kako je s tem, potem smo dopis tudi posredovali Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot tudi Državnemu pravobranilstvu. Ker smo ves čas spremljali to zgodbo lahko rečem, da so starši zagotovo obupani bili v tem kontekstu glede na to kaj smo sprejeli in zato se mi zdi prav, da danes opravimo to razpravo predvsem o teh dveh sklepih, da vidimo kje smo, da ministrstvo in starši povedo svoje zgodbe. Naj samo spomnim za nazaj, zato da bodo ljudje vedeli tisti, ki nas sedaj spremljajo zoper centra in ministrstvo so namreč starši vložili tožbo, v kateri so zahtevali vračilo denarja za leta, ko niso prejemali obeh dodatkov, kajti sodišče je jasno povedalo, da je bila tukaj storjena velikanska napaka, velika krivica, ki jo mora država popraviti in to danes tudi bistvo te današnje razprave in pa kakšna je pač realizacija teh sklepov. Jaz bom v nadaljevanju, če bo potrebno se še oglasila, če bom imela še dodatna vprašanja.

Bi pa dala sedaj besedo najprej ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost gospe Kseniji Klampfer, da pojasni svoje stališče zlasti do teh dveh sklepov, ker je to današnja tema seje, potem bom dala besedo gospodu Varuhu človekovih pravic.

Izvolite, gospa ministrica.