Marko Zaman, Zbornica upraviteljev Slovenije. Lepo pozdravljeni vsi, pa hvala lepa za besedo. Zdaj jaz moram povedati, da dejansko Zbornica upraviteljev že ves čas opozarja na to, da postopki poenostavljenih, torej da ne vidimo nikakršnega razloga, razen s stroškovnega vidika na obstoj teh postopkov poenostavljenih prisilnih poravnav in ves čas tudi opozarjamo na določeno problematiko, ki bi jo zdaj samo mogoče na kratko povzel. Torej prvi problem, ki je pač v teh postopkih prisilne poravnave je ta, da upravitelj v tem postopku ni imenovan. Torej, če združim to z dejstvom, da poročila pooblaščenega ocenjevalca v teh postopkih ni potrebno priložiti in da ni revizorja. Kontrola sodišča je praktično formalna, dokler nek upnik ni aktiven, če sploh ve za to, da ta postopek obstaja, pa bom pol povedal zakaj lahko se zgodi, da sploh ne ve za to, da ta postopek obstaja. Torej v tem vmesnem času se pač seveda lahko dogajajo zlorabe, pa ne govorim zdaj o zlorabah pri glasovanju samo, ampak tudi predvsem o zlorabah pri razpolaganju s premoženjem. Ta postopek poenostavljene prisilne poravnave je nadalje problematičen in po mojem mnenju tudi celo neskladen z uredbo Evropske unije o insolvenčnih postopkih, ker določajo, da je treba v začetku tega postopka obveščati upnike v tujini, torej upnike s sedežem na območju EU in seveda ker ni upravitelja, tega nihče ne počne. Sodišče tudi če vidi, da je postopek začet in da so na listi navedeni upniki iz tujine jih seveda ne bodo obveščali, niti jih nima kdo obveščat. In se tudi dogaja v praksi, vam povem, da pač upniki ugotovijo, da je ta postopek potekel in da pravzaprav ta upnik o tem postopku sploh ni bil obveščen, niti ni imel pravice glasovanja. Največji problem, ki ga upniki v tem vidijo v tem postopku na katerega opozarjajo tudi banke, pravzaprav skoraj ob vsaki priložnosti ko se pogovarjamo o temu postopku je pa ta, da obvezne konverzije terjatev pač v tem postopku ni. Zdaj če mogoče malo pogledate kako je postopek redne prisilne poravnave oziroma postopek prisilne poravnave nad velikimi in srednjimi majhnimi družbami, kadar poteka po posebnih pravilih je kadar je seveda ekonomski položaj družbe takšen, da je pač potrebno dati takšno ponudbo, kar je takrat kadar je na kratko premoženje družbe manjše od vsote vseh obveznosti, je dolžen dolžnik ponudit upnikom, da svojo terjatev konvertira v kapital. Kar pa pomeni, da v končni fazi, če upnik konvertira, potem je deležen sam ugodnosti odpisov teh terjatev, namreč kar se dogaja v teh postopkih poenstavljenih prisilnih poravnav, pa ne govorim zdaj samo o tem konkretnem postopku zaradi katerega je očitno ta seja sklicana, je dejstvo, da pač lastnik obdrži vsa lastniška upravičenja in dejstvo je, da po tem, ko je ta prisilna poravnava izglasovana, torej on še kar obdrži vse svoje prodajalske pravice in je pravzaprav deležen odpisa in ugodnosti odpisov sam. Argument proti temu, kar se ves čas poudarja je to, češ saj banke niso zainteresirane v mikro družbe konvertirat. Mi pa trdimo, da prav če niso zainteresirane, naj imajo vsaj možnost konvertirat, saj pa če niso zainteresirane pač ne bodo konvertirale in pač določiti pravila kaj če kljub temu ni določen prag konverzije, pač ni treba da so zato neke negativne posledice. Nadaljnji problem je, da je pravzaprav ta postopek meni osebno kot strokovnjaku vsaj lahko rečem do neke mere smešen, namreč če ne uspeš doseči ustrezne večine v tem postopku, potem to ni tako kot v ostalih postopkih prisilne poravnave, postopek stečaja se avtomatično ne začne, kar pomeni da spet torej zavrne sodišče poenostavljeno prisilno poravnavo, ker ni izglasovana in potem pač ta dolžnik še kar naprej živi in seveda se spet čaka na aktivnost upnika, da bo vložil predlog za začetek stečaja. Mislim jaz te logike pravzaprav in na to logiko ves čas Zbornica opozarja da to ne more bit pravzaprav igra in da dejansko je treba, če ni izglasovana, torej naj bo začet postopek stečaja. Nadalje kar se je pokazalo lepo je, da očitno zakonodaja, ki dovoljuje postopke prestrukturiranj preko poenostavljene prisilne poravnave s sklicevanjem na mikro majhne in velike družbe in srednje družbe, je mogoče malo neustrezna. Namreč lahko se zgodi, da neka mikro družba kot je bila recimo v tem primeru, moram reči, da sem šel izkaze gledat za družbo zaradi katere je danes seja sklicana in ta družba je imela približno 8 milijonov sredstev. Se pravi približno toliko tudi obveznosti, ni pa izpolnjevala preostalih dveh kriterijev, torej je imela manj kot 10 zaposlenih in v letih 2017, 2018 prihodkov od prodaje nič, kar pomeni, da je praktično družba neaktivna, hkrati ima osem milijonov evrov premoženja in kljub temu dopušča zakonodaja, da se takšna družba prestrukturira na tako pomanjkljiv način, ki sem vam ga pravzaprav na kratko opisal. Kar se tiče kazenske odgovornosti, jaz tudi že ves čas opozarjam na to, da kazenska odgovornost v zvezi s temi postopki je pač, oziroma sprememba kazenskega zakonika je nujna zaradi tega ker enostavno določena dejanja niso inkriminirana. Tista dejanja ki pa so inkriminirana, torej, če bomo zdaj spreminjali samo kazenski zakonik v smeri, da se spremeni, torej da se doda, da je samo še namerna povzročitev prisilne poravnave kazniva, se bojim, da bo tako kot je z namerno povzročitvijo stečaja, torej jaz še nisem videl obsodbe za to kaznivo dejanje in dvomim, da bom tudi zato, ker je enostavno nemogoče dokazat, na kar opozarjajo tudi tožilci. In zadnja stvar, kar se tiče te odgovornosti 50 odstotkov, oziroma tega odpisa 50 odstotkov, mi smo to potrdili in še danes za tem stojimo, ker je stroka ekonomska stroka in pravzaprav tudi naša tudi pravna stroka ocenila, da če upniki s tem soglašajo, ob seveda zadosti varovalkah, da so upniki pač lahko z določenimi ugovori aktivni, potem seveda zakaj pa ne. Kako pa lahko v bistvu ti predvidiš 50 procentno poplačilo v neki dejavnosti, kjer to pač ni mogoče. Torej kaj je šlo od tega enostavno onemogoča in onemogoča poplačila v štirih letih, ampak mogoče v sedmih, ampak prav, če upniki s tem soglašajo, pač soglašajo. Dejstvo pa je, da pač po mojem mnenju posegat v postopek poenostavljene prisilne poravnave je nepotrebno, moje mnenje je, da je treba ta postopek bodisi ukinit, ali pa ga omejit na res tiste družbe, ki ne samo mikro po zakonu o gospodarskih družbah, ampak jih omejit še glede na velikost pasive in velikost aktive, potem se bomo pa res pogovarjali o majhnih problemih, o problemih do nekih ne vem, 500, 600 tisoč evrov. To so tisti podjetniki, ki si ne morejo privoščit stroškov v stečajnem postopku. Nekdo, ki ima pa osem milijonov sredstev, pa verjetno strošek 30, 40 tisoč evrov v postopku prisilne poravnave ni prav velik. Tako da to na kratko. Hvala lepa.