Hvala. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani vsi ostali prisotni. Mogoče najprej v uvodu bi rekla, da ne poznam ali mi je Državni zbor podelil pooblastilo v katerem zakonu ga lahko pokličem na sodišče, oziroma pišem in razveljavim sodbo sodišča. Mislim, da tega pooblastila nima tudi ne predsednik vlade. Verjamem, da bi bilo to v nekaterih primerih všečno, da bi si nekateri taka pooblastila želeli. Sama spoštujem neodvisno sodstva in menim, da moramo spremljati, če imamo anomalijo v sodstvu in mi to delamo in Državni zbor je tisti, ki potem zakonodajo tudi sprejme in to zakonodajo so sodišča dolžna spoštovati. Seveda pa jo oblikujejo tudi z sodno prakso in glede tega veliko teh podatkov, ki jih želite in ki vam jih bomo posredovali, je že sedaj javno dostopna na Ajpesu in si lahko vsak državljan to tudi pogleda in verjamem, da tisti, ki spremljajo tole sejo, bodo sočasno šli gledat tudi kaj je objavljeno na Ajpesu. Ampak naj se v uvodu tudi jaz sama za neka širša pojasnila dotaknem razlogov, ki so bili opredeljeni v letu 2013 zakaj je prišlo do predlaganih in potem v Državnem zboru sprejetih sprememb insolvenčne zakonodaje. Kot je bilo opredeljeno v predlogih zaradi zagotovitve večjih možnosti učinkovitega in realnega prestrukturiranja insolventnih podjetij, ter ohranjanja zdravih jeder gospodarstva ter z namenom nujne razložitve slovenskega gospodarstva. Državni zbor je takrat v 2013 sprejel dve noveli 'Zakon o finančnem poslovanju postopki zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju', na kratko rečemo temu insolvenčna zakonodaja. Sicer novelo E v maju in v decembru novelo F, kot je bilo danes že omenjeno. Del te reforme, ki jo je sprejel Državni zbor je bila tudi uzakonitev postopka poenostavljene prisilne poravnave z novelo E. zakon je podprlo 84 takratnih poslancev Državnega zbora. Postopek poenostavljene prisilne poravnave je bil uzakonjen za namenom, da se samostojnim podjetnikom in mikrodružbam, torej najmanjšim in najštevilčnejšim poslovnim subjektov omogoči finančno prestrukturiranje v hitrejšem, preprostejšem in cenejšem postopku tistega, ki ga za večje poslovne subjekte omogoča postopek tako imenovane redne prisilne poravnave. Glede na javno objavljena letna poročila na Ajpesu je groba ocena, da se podjetja, ki so v teh letih sklenila poenostavljeno prisilno poravnavo skupaj zaposlovala približno 2800 zaposlenih. Cilji, ki so se zasledovali v postopku poenostavljene prisilne poravnave so bili najprej preprostejše prestrukturiranje v postopku. Predmet prestrukturiranja so le navadne terjatve upnikov in cenejše prestrukturiranje. V postopek ni vključen revizor, ki bi pregledal, revidiral dolžnikovo poročilo o finančnem položaju in poslovanju, tudi ne pooblaščeni ocenjevalec podjetij, ki bi pregledal načrt finančnega prestrukturiranja. Prav tako se ne izvede preizkusa terjatev in se ne imenuje upravitelja. Posledično pa je večja odgovornost na dolžniku, da resnično in celovito predstavi svoj finančni položaj z namenom, da ima neresnična in necelovita predstavitev dolžnika tudi materialne in kazensko enakopravne posledice. V postopek je vključen notar, saj mora biti takšna izjava podana v obliki javne listine notarskega zapisa, notarji pa dolžnika na te posledice tudi opozorijo. Kar se tiče učinka na javne finance – od leta 2016 poenostavljena prisilna poravnava nima več učinka na terjatve iz naslova davkov in prispevkov. Dolžnik v tem postopku ne more doseči več delnega odpisa teh javno finančnih terjatev države. Glede obveznosti z naslova davkov lahko insolventni dolžnik doseže le odlok in obročno plačevanje, vendar v ločenem postopku pri finančni upravi po zakonu o davčnem postopku. To varovalo je za javno finančne terjatve bilo v zakon vključeno z novelo G v letu 2016. Kot takratni odziv države na dolžnike, ki so v tem postopku kot ključno želeli priti do odpisa terjatev države z naslova davkov. Temu je takrat sicer nasprotovala Obrtno podjetniška zbornica v njihovem predlogu oziroma vloženemu amandmaju je bila razprava tako na odboru za pravosodje kot tudi na seji parlamenta. Torej je bilo ob sprejemanju novele G dobršen del razprave namenjen obravnavanju prednosti in možnih slabosti postopka poenostavljene prisilne poravnave in takrat je bilo veliko debate tudi nad strokovno javnostjo, tudi med pripravljavci kaj so tveganja in slabosti oziroma na kakšen način se namen zakona potem lahko tudi izvršuje. Nadalje bi pod tretje opozorila, da gre sicer za manjši nadzor, ampak da ta ni brez procesnih varoval. Postopek poenostavljene prisilne poravnave ni tak že po naravi, da bi kar klical po zlorabah. Prvič večje breme civilne in kazenske odgovornosti je na dolžniku. Kot sem že prej omenila z izjavo v obliki notarskega zapisa, mora potrditi, da poročilo o finančnem položaju in poslovanju katerega del je tudi seznam vseh njegovih terjatev, resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj in poslovanje in da posodobljeni seznam terjatev resnične in poštene prikazuje tudi stanje navadnih terjatev upnikov ob začetku postopka prisilne poravnave. Notar dolžnika pouči o pomenu njegove izjave in njenih posledicah, zlasti v posledicah, če bi bili v poročilu prikazani neresnični podatki o njegovem finančnem položaju oziroma poslovanju, torej da materialno pravno in kazensko pravno odgovarja. Na primer, če dolžnik prikaže lažno terjatev, je s tem kršil obveznost, s katero se je zavezal, da je njegov poslovni položaj tak kot ga prikazuje. Nadalje, za izglasovanje poenostavljene prisilne poravnave je potrebna dvojna večina – po vrednosti terjatev in po številu upnikov. Iz glasovanja so izključene z dolžnikom povezane družbe, kot jih definira zakon o gospodarskih družbah in ožje povezane osebe. In vsak upnik lahko prepreči, da prisilna poravnava ne bi bila dosežena z zlorabo te pravice, tako da ima možnost odložiti pritožbo proti sklepu v začetku postopka prisilne poravnave in sklep o potrditvi prisilne poravnave. Poleg tega pa ima tudi v dveh letih po pravnomočnem zaključenem postopku vsak upnik možnost, da s tožno zahteva od sodišča, se pravi dve leti po potrditvi prisilne poravnave, da razveljavi potrjeno prisilno poravnavo, če je bila sprejeta na goljufiv način. Čeprav je v tem postopku za nadzor nad poslovanjem insolventnega dolžnika ni imenovan upravitelj in tudi v tem poenostavljenem postopku sodišče skrbi, da ne pride do zlorabe procesnih pravic. Naj poudarim, kot sem že rekla večkrat, da je glede na dejstvo, da se v tem postopku odloča o civilnih pravicah posameznikov ključna njihova aktivna vloga pri uveljavljanju pravnega varstva. Če dolžnik posamezni procesni inštitut zlorablja. Če opozorim tudi na sodno prakso, kar je bilo že povedano, višje sodišče v Ljubljani je oblikovalo prakso, da je vložitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, na podlagi katerega ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena dolžnikova insolventnost, lahko v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja in zato ne more uživati pravnega varstva, saj lahko pomeni zlorabo pravic. Ampak še enkrat poudarjam, potrebno je ravnanje upnika. Takšen zakon je bil sprejet. Glede spremljanja izvajanja insolvenčne zakonodaje – ministrstvo vseskozi spremlja izvajanje insolvenčne zakonodaje, najprej neposredno preko svojih nadzornih pristojnosti nad upravitelji v postopkih insolventnosti in seveda tudi preko spremljanja sodne prakse in odločanja sodišč v teh postopkih. Z namenom celovitega spremljanja vseh učinkov insolvenčne zakonodaje v okviru ministrstva za pravosodje je bila res že od leta 2014 naprej oblikovana in deluje multidisciplinarna implementacijska skupina, ki je bila tako ali drugače v teh dneh omenjena, vsaj njeni posamezni člani. Ministrstvo za pravosodje vodi in pripravlja statistične analize za vse postopke zaradi insolventnosti, analiz in analize učinkov ukrepe finančnega prestrukturiranja. In konkretno glede postopkov poenostavljanja prisilne poravnave lahko povemo, da je bilo v letih od uzakonitve tega postopka dalje izmed predlaganih postopkov začetih v letu 2014 108, v letu 2015 123, 2016 99, 2017 42, 2018 38 in v 2019 do 31. 7. 20. Se pravi od novele G je zaznan upad teh postopkov. Uporaba postopkov je bila ponovno zamejena le na mikropodjetja. V času med novelo F in do G, je veljala tudi za majhne družbe in kot rečeno nemogoče več prestrukturiranja dolga države iz naslova davkov. V letih uporabe je bilo s sporazumom potrjenih naslednje število poenostavljenih prisilnih poravnav v 2014 59, v 2015 77, v 2016 85, v 2017 25, v 2018 27 in 2019 do datuma 12. V okviru analize takšnega finančnega prestrukturiranja je bil na podlagi sprejete poenostavljene prisilne poravnave predviden v teh letih na srednji povprečni delež poplačila upnikov navadnih terjatev. V 2014 delež poplačila 47.76 procentov odložitev, 4.58, bom zaokrožila. V 2015 36, odložitev štiri, v 2016 delež plačila 39, odložitev 4. V 2017 delež plačila 35, odložitev 4, 2018 delež plačila 39, odložitev tri. V 2019 delež plačila 43, odložitev tri. Mogoče tudi še podatek kakšen je bil znesek odpisanega davčnega dolga glavnice v postopkih poenostavljene prisilne poravnave v letih 2013 do 2019. V 2013 nič, 2014 potem milijon 385 tisoč, zaokrožujem. V 2015 3 milijone 793 tisoč, v 2016 2 milijona 444, v 2017 345 tisoč, v 2018 89 tisoč, skupaj torej 8 milijonov 59, če zaokrožim. Kaj dela ministrstvo za pravosodje – spremljamo tudi konkretne postopke zaradi insolventnosti, predvsem v luči spremljanja odločitev sodišč in sodne prakse, ki se na tem področju oblikuje in to z namenom ali izvajanje ureditve zasleduje temeljni namen, ki je z institutom ga zasledoval zakonodajalec, se pravi zagotoviti možnost prestrukturiranja tudi malemu gospodarstvenim obrtnikom in ali je sodna praksa z razlago oblikovala tudi ustrezne varovalke, oziroma odziv na zlorabe pravic in institutov, ki se v praksi lahko pojavijo. Glede črtkanja zakonskega praga najnižjega plačila terjatev. Ta zakonski prag je bil načrtan z novelo F kot je bilo tudi že povedano z utemeljitvijo, da večina gospodarskih subjektov, ki postanejo insolventni zlasti v obdobju gospodarske krize ni sposobna ponuditi 50 odstotnega poplačila v obdobjih štirih let, čeprav hkrati ostajajo realne možnosti, da bi uspešno izvedli finančno prestrukturiranje, če upnikom plačajo nižji delež njihovih terjatev in na tak način upniki kljub nižjemu deležu ali daljšemu roku plačila dosežejo ugodnejše pogoje poplačila kot bi jih dosegli v primeru stečaja. In kot izhaja iz predloga F, šli smo pogledat nazaj kakšna je bila obrazložitev, saj nekateri poslanci so to takrat spremljali. Govorimo torej o decembru 2013 sta črtane te omejitve priporočila tudi Mednarodni denarni sklad in Evropska banka za razvoj in prestrukturiranje in posledično, ker je bil črtan prag za redno prisilno poravnavo, je bil posredno črtan prag tudi za poenostavljeno prisilno poravnavo. Nadalje bi mogoče zaključila takole. Vsekakor prav glede možnih zlorab tega instituta Ministrstvo za pravosodje pozorno spremlja oblikovanje enotne sodne prakse in na podlagi ustrezne strokovne razprave bomo preučili in že preučujemo nujnost dodatnih možnosti in instrumentov, da se te preprečijo. Analiza izvajanja ureditve poenostavljene prisilne poravnave ena izmed stalnih točk na sejah implementacijskih skupin, seja je sklicana za konec septembra. V zlorabah v postopku poenostavljanja prisilne poravnave se je obširno diskutiralo na četrtem sestanku implementacijske skupine, torej pred pripravami novele G in razprava in razmišljanja so šla v smeri iskanja ravnovesja na eni strani med večjo nevtralno kontrolo, kar bi pomenilo večjo transparentnost, a tudi večjo stroškovno obremenitev dolžnika, ter na drugi strani ohranitvi poenostavljenega postopka. Konsenza o dokončni rešitvi ni bilo. Kot rezultat takratne razprave pa je bila z novelo G uporaba postopkov ponovno zamejena le na mikro družbe, iz postopka pa je bila izvzeta možnost prestrukturiranja terjatev države iz naslova davkov in prispevkov, te se lahko zaradi posebne narave terjatev prestrukturirajo samo po pravilih davčnega postopka. Jaz verjamem, da bo v nadaljevanju k predlogom za spremembe prispevala tudi današnja razprava ne glede na to, če bo kdaj vsebina tudi kam zašla v pristojnosti, ki jih nimamo. Nevezano na delo implementacijske skupine pa pri nas na Ministrstvu za pravosodje pripravljamo sami spremembo insolvenčne zakonodaje, najprej glede uresničitve odločb ustavnega sodišča, potem tisto kar smo že sami zaznali kot anomalijo v praksi, predvsem kako olajšati dokazovanje zlorabe postopkov upnikom in seveda počakali bomo in bomo preučili tudi na podlagi te omenjene analize kaj bodo predlagali člani implementacijske skupine. Pri tem bi pa omenila mogoče še eno spremembo, ki ni vezana na insolvenčno zakonodajo, ampak na spremembo kazenske zakonodaje, kajti verjetno veste da pripravljamo tudi spremembo kazenskega zakonika. Do sedaj imamo v 262. členu kazenskega zakonika urejano kaznivo dejanje povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem, nimamo pa inkriminirano povzročitev prisilne poravnave in pobudo od strani Vrhovnega državnega tožilstva smo tudi že prejeli in pravzaprav pripravljamo že potrebne spremembe. Glede današnjih predlogov sklepov imamo nekoliko predlogov, da bi se korigiralo, ampak verjamem, da lahko to potem tudi v nadaljevanju. Mogoče na koncu res še samo enkrat, verjamem da je takrat Državni zbor tisti, ki so glasovali v dobri veri, sprejel zakonodajo v času prestrukturiranja slovenskega gospodarstva. Žal se vedno dogajajo tudi zlorabe zakonodaje. Če bi vsi ljudje upoštevali predpise za katere smo se dogovorili po katerih živimo, ne bi potrebovali ne policije, ne sodstva, ampak kakorkoli. Verjamem pa tudi, da vsi skupaj delamo po naših najboljših močeh in v okviru naših pristojnosti. Če bo pa razprava pokazala, da tukaj potrebuje Ministrstvo za pravosodje drugačne pristojnosti kot je bilo danes mogoče tudi nakazano, bomo pa tudi o tem govorili, ampak sama bi vedno spoštovala neodvisnost sodne veje oblasti in tukaj še enkrat poudarila na aktivno vlogo upnikov, kajti če pogledamo en izmed konkretnih primerov, ki so bili tukaj navedeni, sodišče je sklenilo, je sprejelo sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, saj iz notarskega zapisnika izhaja, da so za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave glasovali upniki, kateri skupni znesek navadnih terjatev navedenih posodabljanjem seznamu terjatve upoštevajoč upnika predstavlja 99.74 procentni delež. Upniki so se s tem strinjali. Še enkrat poudarjam, upniki imajo pravice. Lahko kadarkoli glasujejo proti sklepu, sprožijo potem zopet postopek. Sodišče pa tudi skrbi za to in verjamem, da bodo verjetno zgodbe doživele v prihodnosti tudi še kakšen epilog in verjamem tudi razpravo tukaj, katero bomo vsi skupaj budno spremljali. Hvala. Toliko za uvod.