Hvala lepa, lep pozdrav vsem prisotnim. Danes moram reči, da kar manjka prisotnost predsednika vlade, tudi sicer zelo nerad hodi na seje parlamentarnih delovnih teles, ko je vabljen, pa bi bilo dobro, da bi se katere izmed teh sej udeležil. Zdaj v teh nekaj dneh, ko sta bila skupaj z gospodom Jankovičem v Rusiji, se je nedvomno osebno poučil o tem kako lahko na formalno zakonit način odpišeš najprej 16 milijonov evrov dolgov, potem pa še 29 milijonov evrov dolgov in bi bilo zanimivo slišati danes predsednika vlade, gospoda Marjana Šarca, ki je bil takrat, ko se je ta novela F dogajala stečajne zakonodaje, član Pozitivne Slovenije, Jankovičeve Pozitivne Slovenije žal, kot kažejo te priložnosti danes ne bomo imeli. Zadeva pa je pomembna, je za večino ljudi zelo iritirajoča in v neki normalni državi bi človek pričakoval, da takrat ko se je to zgodilo, oziroma že prej ko se je to zgodilo, da bi se vzpostavili mehanizmi, da se kaj takega ne bi zgodilo, ker ne glede na mnenja o tem ali je ta zakonodaja toliko sporna, da jo je mogoče tako zlorabljati kot se je to zgodilo v tem primeru, ne glede na to, da so mnenja glede tega različna, jaz osebno menim, da se to tudi ob taki zakonodaji kot jo imamo danes ne bi smelo zgoditi. In odgovornost, da se je to zgodilo ne nosi samo pravosodna veja oblasti organi pregona, ampak predvsem izvršilna veja oblasti, ki se je v tem primeru po tistem, ko je ta zadeva prišla v javnost po mojem odzvala popolnoma napačno na čelu s predsednikom vlade na način, ki kaže, da se predsednik očitno ne zaveda tega, da je pred kakšnim letom prestopil iz čevljev nekega komedijanta v čevlje predsednika vlade, ker je odgovoren za to, da država na nek normalen način funkcionira in odgovoren tudi za to, da ne prihaja do takih zlorab kot se je to zgodilo v tem primeru. Danes bi želeli glede na to, da pa je z nami ministrica, ki je odgovorna za to področje, gospa Andreja Katič slišati predvsem odgovore na vprašanje zakaj pravzaprav prihaja lahko do zlorab tako imenovane stečajne zakonodaje, oziroma zakaj prihaja do zlorab postopka poenostavljene prisilne poravnave. Ali gre res v tem primeru samo za luknje v zakonu ali pa gre tudi za neustrezno delo sodne veje oblasti. Danes bi želeli slišati odgovore na vprašanja, predvsem državljani želijo te odgovore slišati ali zakoni res veljajo enako za vse. Te odgovore bi želel recimo slišati človek, ki so mu pred nekaj leti rubili hišo zaradi tega, ker je bil dolžen nekaj deset evrov komunalnemu podjetju. Te odgovore bi želel gotovo slišat, bi želela gotovo slišati upokojenka, ki so ji rubili pokojnino, ki znaša manj kot tristo evrov zaradi tega ker ni plačala prisilne RTV naročnine. In še številni drugi, te odgovore bi zagotovo želel slišati samostojni podjetnik, ki je za en teden zamudil s plačilom prispevkov, na kar so mu osmi dan rubili, FURS se je usedel na dva računa, ki jih je imel, ker so mu na enem že prej odtegnili ta znesek, je bila seveda izvršba na drugem neuspešna in nepotrebna, ampak stroške, ki so nastali s tem je pa moral dvakrat plačati in tako naprej. Jaz mislim, da teh ljudi, ki bi želeli slišati odgovore o tem kako je mogoče, da se v tej državi nekomu odpiše 16 milijonov evrov, potem pa še 29 milijonov evrov in da predsednik vlade reče to je vse po črki zakona, je teh ljudi veliko. Po teh zadnjih dogodkih namreč človek dobi občutek, da je gospod Marjan Šarec še vedno član Jankovičeve Pozitivne Slovenije. Kateri član je bil takrat kot sem povedal, ko je sedanja ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, takratna predsednica vlade in članica takratne stranke Pozitivna Slovenija sporno novelo zakona o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki je bila kot sem povedal označena s črko F, mislim da je bila to že peta novela jeseni 2013 služila v zakonodajni postopek. Koalicija strank Jankovičeve Pozitivne Slovenije, Socialnih demokratov, DeSUS-a in takratne Državljanske liste pa je 27. novembra 2013 to sporno novelo, ki omogoča odpis vseh dolgov, ker prej je veljalo, da je ta odstotek 50 odstoten, se pravi, da najmanj polovica mora biti poplačana, če želi taka poravnava uspeti podprla. In novembra 2013, ko je bila ta novela 27. 11. sprejeta, takratna opozicija za to novelo ni glasovala. Ne Slovenska demokratska stranka, ne Nova Slovenija, ne Slovenska ljudska stranka, ki je bila takrat v parlamentu. To novelo pa so seveda podprle stranke, ki nam vladajo tudi danes. Glede na to, da so se nekatera imena spremenila, sem že prej povedal kje so ti ljudje, ki so ključni in ki so še danes ključni, takrat sedeli sedanja ministrica Alenka Bratušek, ki je bila takrat predsednica vlade, je bila članica Pozitivne Slovenije in posamezni poslanci takratne Pozitivne Slovenije sedijo še danes v parlamentu, ki so takrat glasovali za to novelo. Imamo recimo takratnega člana Pozitivne Slovenije, gospoda Braneta Golubovića, ki je zdaj vodja poslanske skupine Šarčeve stranke. Vodja poslanske skupine pri gospodu Marjanu Šarcu. Imamo gospoda Janija Möderndorferja, ki je bil takrat član Jankovičeve Pozitivne Slovenije in je zdaj član SMC-ja zaenkrat. Imamo gospo Mašo Kociper, ki je bila takrat članica Pozitivne Slovenije, Jankovičeve Pozitivne Slovenije in sedaj sedi v vrstah poslanske skupine stranke Alenke Bratušek, se pravi politika, ki je pred šestimi leti to novelo potrdila je ista kot nam vlada danes. Ista. Samo imena strank so se spremenila, pa nekateri so iz enih stolov presedlali v stole drugih strank. Tako da to poudarjam zaradi tega, ker je pač v medijih bilo na zelo čuden način predstavljen ta problem, na način seveda, da je bila ost usmerjena v Slovensko demokratsko stranko, češ, saj to se je dogajalo maja 2013 in ste takrat glasovali za to novelo. Takrat je bila res novela s črko E takrat, eno prej, ampak ta novela se tega vprašanja ni dotikala. Bom kasneje pojasnil bolj podrobno kako se je ta zgodba dogajala in kaj se je v teh letih spreminjalo in zakaj je zdaj šest ali sedem novel že od te stečajne zakonodaje. Danes seveda pričakujemo tudi odgovor na vprašanje zakaj torej predsednik vlade in vlada Marjana Šarca, predvsem pa ministrica za pravosodje Andreja Katič po tistem, ko je ta zadeva prišla v javnost, nista storila ničesar, da bi se na eni strani naredilo vse, da se ta odločitev sodišča razveljavi in odpravi. Konkretna odločitev in verjamem, da so še nekatere podobne in zakaj ni bilo storjeno nič, da bi javnost izvedela kaj se bo zgodilo, da bodo ljudje počasi le začeli verjet nazaj v pravno državo, ker ne samo da nastaja neposredna škoda ljudem in davkoplačevalcem preko neplačanih davkov in prispevkov, preko neplačanih obveznosti posameznim državnim in paradržavnim podjetjem. Bolj pomembna je tukaj še posredna škoda, ljudje več ne zaupajo v to državo, ne zaupajo več v pravno državo in mi vemo kaj se zgodi, kadar se to nezaupanje poveča do neke določene stopnje. Jaz ne bi bil rad v vaših stolih takrat ko se bo to zgodilo, ker Slovenija očitno gre po neki čudni poti. Enkrat bo prišlo do konca in bo počilo, kajti očitno je, to je edini način, da se ta katarza tukaj v tej državi zgodi. Ta vlada in to ministrstvo žal do zdaj ni bilo pripravljeno narediti nič, da bi se zaupanje ljudi v pravno državo izboljšalo, oziroma povečalo. Jaz sem pred časom na ministrico za pravosodje naslovil ustno poslansko vprašanje glede zlorab v osebnih stečajih, ker smo gledali primere ljudi, ki se vozijo z limuzinami, ki so vredne nekaj 100 tisoč evrov in imajo jahte vredne nekaj 100 tisoč evrov, istočasno so pa v osebnem stečaju in se jim odpisujejo milijonski dolgovi in veste kaj je takrat ministrica naredila – prebrala mi je odgovor star dve leti prejšnjega ministra. Kaj se bo zgodilo na tem področju. Toliko o tem koliko resnosti je pri sedanji vladi in pri izvršilni veji oblasti, da bi se s stvarmi, ki so pomembne in nedopustne in ki delajo neposredno škodo ljudem, ki so ostali zaradi tega, nekateri so celo delali samomore, spomnimo se Stožic in podjetnika, ki je zaradi tega, ker je bil nepoplačan in ni mogel poplačat svojih delavcev, naredil samomor. Da ne govorimo seveda o eroziji pravne države in sega ostalega. Zdaj jaz sem uvodoma že povedal, da je prav, da se ozremo nazaj kako se je ta zakonodaja spreminjala in je prav, da gremo nekaj let nazaj, tudi pred letom 2013. Mislim, da je bilo leto 2011 tisto, ko je poslanska skupina Slovenske demokratske stranke zaradi splošnih okoliščin, ki so bile neugodne, globalna finančna kriza, velika insolventnost, problemi podjetij in tako naprej, predlagala novelo te tako imenovane 'stečajne zakonodaje', predvsem v smislu, da se podjetjem, ki so zaradi teh zunanjih okoliščin se znašla v težkem položaju, da se jim pač omogoči, da lahko odložijo te obveznosti za nazaj in jih v nekem prihodnjem obdobju, ko se bodo razmere spremenile in izboljšale poplačajo in da pa tekoče normalno poslujejo, se pravi zadeva je šla v smeri, da se zadeve spremenijo zato, da se ohrani čim več delovnih mest, da se ohrani proizvodnja, da se ne uničuje podjetja tam kjer imajo perspektivo in tako naprej in poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je februarja 2011 vložila novelo, kjer je bilo predlagano glede te prisilne poravnave govorim, takrat še ni bilo tega postopka poenostavljanja, ampak je bila prisilna poravnava, da mora upnik ponudit, da mora dolžnik upnikom ponudit v prvem letu najmanj 70 odstotkov, v drugem letu pa ostanek poplačila, oziroma odložitev plačila terjatev, se pravi po našem predlogu bi upniki dobili vse, samo v nekem daljšem časovnem obdobju. Zaradi tega, da bi se pač temu podjetju, podjetniku omogočilo, da bi lahko normalno posloval. Takrat nam je vladala koalicija Socialnih demokratov, Zares-a, DeSUSa in LDS-a in seveda je to določbo spremenila, tako da se je ta odstotek znižal na 50 odstotkov in takrat je dejansko ta odstotek tudi v zakon prišel in določeno je bilo, da to obdobje poplačila ne sme biti daljše od štirih let. Takrat smo tudi zaradi tega, ker za nas je bilo bistveno, da tako določbo podpirajo upniki, ker so upniki tako določbo podpirali, Združenje upnikov smo takrat v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke to novelo tudi podprli in ta novela takrat ni bila v ničemer sporna, bolje bi bilo seveda, če bi bilo sprejeto tako kot smo predlagali, ampak pač koalicija je to povozila in določila nižji odstotek poplačila. V bistvu ista koalicija kot govorim kot nam vlada še danes. No, potem smo bili deležni novele, ki ima črko G, ne, ki ima črko E, ki jo je aprila 2013 vložila kot takratna predsednica vlade, članica Pozitivne Jankovičeve Slovenije, gospa Alenka Bratušek in tudi ta ni bila sporna. Ta novela je urejala neka določena vprašanja in uvedla institut poenostavljene prisilne poravnave, ampak v ničemer ni spreminjala tega položaja in je ohranila 50 odstotkov in predsednik Združenja stečajnih upnikov, gospod Bojan Oblak je takrat to novelo na odboru podprl, povedal, da je korak v pravo smer in da se upniki s tem tudi strinjajo. Tako da tudi ta novela, ki so jo nekateri imeli razglašali kot sporno in kjer so bili zraven tudi glasovi Slovenske demokratske stranke, ni bila sporna. In potem je ta ista predsednica vlade čez dobrega pol leta še vedno članica Pozitive Jankovičeve Pozitivne Slovenije prišla v Državni zbor jeseni z novelo, ki ima črko F, ki pa je črtala določbo glede odstotka poplačila. Črtala. In za to novelo so glasovale Pozitivna Slovenija, Jankovičeva Pozitivna Slovenija, Socialni demokrati, DeSUS in takratna Državljanska lista, niso pa glasovale ne Slovenska demokratska stranka, ne Nova Slovenija, ne Slovenska ljudska stranka, ki so bile takrat parlamentarne stranke. In ta novela je omogočila, da lahko teoretično se, če sodišče tako odloči, bi rekel gospod Marjan Šarec po črki zakona odpiše 99,99 odstotka terjatev. Ni bil namen novele to med nami. Formalno je sicer to mogoče, ampak v praksi se pa to ne bi smelo zgoditi. Tudi to kar se je zgodilo v tem primeru, podjetje družine Jankovič, Electa holding, Electa inženiring in Electa naložbe, kjer je šlo za 95 odstotni odpis se ne bi smelo zgoditi, ne glede na ta zakon, ki ga imamo danes. Zdaj zanimivo je pa videti kdo od – bi rekel temu tistih, ki so to novelo zakonodaje s črko F novembra 2013 spremljali kot zainteresiran javnost, je bil na odboru, ko se je ta novela obravnavala za in kdo je bil proti. To novelo, ki omogoča teoretično tudi 100 odstotni odpis, je podprla gospa Alenka Avberšek v imenu Gospodarske zbornice Slovenije, gospod Bojan Oblak, ki sem ga prej omenil, ki je soglašal s predhodno novelo maja 2013 je bil izrazito proti. Predstavnik Združenja stečajnih upnikov in povedal, da bo ta novela v kolikor bo tako uveljavljena, kar je kasneje tudi bila, omogočala zlorabe. Predstavnik Vrhovnega sodišča, vrhovni sodnik Vladimir Balažic se je strinjal z novelo. Predstavnica Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, gospa Sabina Rupret je povedala, da ta novela, v kolikor bo tako sprejeta, omogoča zlorabe, enako kot je povedal predstavnik

Združenja stečajnih upnikov. Gospod Zaman Marko, ki je danes tukaj z nami, predstavnik Zbornice upraviteljev Slovenije je podprl to novelo in tako naprej. Torej, danes je ta razprava lahko mnogo lažja in mnogo hitrejša, če imamo ta dejstva razjasnjena. Zdaj ali so nekateri, ki očitno po profesionalni plati zelo dobro vedo za kaj gre namerno govorili tako kot so? Ali pa so bili zavedeni. Jaz dvomim, da so bili zavedeni, ker če se nekdo profesionalno ukvarja s tem področjem, potem lahko z neko normalno razsodnostjo predvideva kaj se lahko zgodi, še posebej ob naši sodni veji oblasti, kjer nekateri sodniki sodijo po obrazih, ne po zakonu. In se točno ve, kateri so tisti sodniki, ki morajo v določenem trenutku vskočit, če je potrebno recimo odobrit hišno preiskavo ali pa sodit posamezniku. Tu se zadeva izpelje tako kot določen obraz pričakuje, kar je bilo v tem primeru očitno storjeno. Kajti v tem primeru, kot bomo videli kasneje in kot imate tudi v gradivu, je višje sodišče odločalo in je ugotovilo, da gre za zlorabe, pa se je ponovno zadeva potrdila na sodišču. Torej toliko glede te zakonodaje in teh formalnosti in glede teh medijskih spinov in spina predsednika vlade na Facebooku, ki je govoril o tem 'kaj vendar govorite v Slovenski demokratski stranki, saj ste vi tudi za take določbe glasovali.' Nismo, nismo. Ampak, če gremo na konkreten primer, je bistveno vprašanje ali bi sodišče v skladu s to zakonodajo za katero ugotavljamo, da ni ustrezna lahko preprečilo to, kar se je zgodilo ali ne. Ali bi lahko preprečilo ob tej zakonodaji, da se potrdi poenostavljena prisilna poravnava družbam, ki so klinično mrtve in pri katerih je bilo iz neba jasno, da gre samo za to, da se znebijo dolgov in za nobeno prestrukturiranje, noben načrt, da bodo družbe naprej poslovale in ustvarjale dodano vrednost, zaposlovale in tako naprej. Ali bi lahko sodišče ob tej zakonodaji to preprečilo ali ne. Ne samo, da bi lahko, moralo bi. Moralo bi to preprečiti. Moralo bi, to izhaja nedvomno tudi iz obrazložitve sodbe višjega sodišča v tem postopku, kjer je poravnavo, ki je bila potrjena marca 2018 z odločitvijo 14. 6. 2018 odpravilo. In v tej obrazložitvi točno navedlo, da gre v primeru gospoda Jana Beca, ki je odkupoval te terjatve za fiktivnega upnika in tudi navedlo na podlagi navedb pritožnika družbe HETA, da gre za družbo, ki praktično je skoraj nelikvidna ali pa omejeno likvidna, ki ima bistveno manj sredstev kot znaša znesek teh terjatev. Recimo eno od teh podjetij, Glanc mislim da se kliče d.o.o., je odkupilo za preko 5 milijonov evrov terjatev, sredstva je imelo pa nekaj čez 300 tisoč evrov. Petnajstkrat manj kot je znašal znesek odkupljene terjatve in tako naprej. In seveda z vsemi temi milijoni je gospod Bec prišel do kvalificiranega deleža preko 60 odstotkov, razpršil med različna podjetja, da ni bilo spora glede lastništva, kljub temu, da je bilo z neba jasno, da gre za upnika povezanega z družino Jankovič, ker je bil leta 2013 direktor njihovega hotela Jelovica na Bledu in udeležen še v nekaterih drugih poslih, tudi donator gospoda Zorana Jankoviča na volitvah leta 2010 in tako naprej in nenazadnje gospod Zoran Jankovič ni zanikal tega, da gre za znanca in ob vseh teh dejstvih, ob vsemu temu zavedanju, da gre za fiktivnega upnika, da gre za nekoga, ki je povezan z družino Jankovič, se pravi, da gre za usklajeno delovanje pri tem, da se upniki oškodujejo, zraven tudi seveda država, finančna uprava Republike Slovenije, nekatera paradržavna podjetja, sodišče in vsi v tej državi, ki naj bi o tem kaj rekli, izvršilna veja oblasti reče 'vse je bilo po črki zakona' in se zgodi odpis 95 odstotkov. Če malo špekuliramo, gospod Jankovič je pred leti vzpostavil neko posojilno razmerje do teh podjetij Electa, eno v višini milijona in pol evrov, eno v višini milijona 800 tisoč evrov, vse skupaj je nazaj dobil izplačanih okrog 3 milijone evrov, 3 milijone evrov. Poplačilo teh upnikov bo pa znašalo recimo milijon 400 tisoč evrov. Se pravi s polovico tistega, kar je dobil, jih je lahko poplačal preko gospoda Beca, pa še gospod Bec je formalno lahko zaslužil, ker je od teh verjetno plačal še manj kot 5 odstotkov, ker jim je rekel 'saj itak ne boste nič dobili'. Tako je ta zgodba verjetno tudi potekala, mogoče še kakšen postranski posel zraven in gospod Marjan Šarec reče 'bilo je vse po črki zakona'. Naj pove to tisti upokojenki, ki jo rubijo zaradi 12.75 evra neplačanega prisilnega RTV prispevka, če si upa to povedat in pogledat tej gospe v obraz. Ali pa upokojenki, ki ni mogla plačat ogrevanja zaradi tega, ker je ena od teh levih vlad v preteklosti inštalirala merilnike, ki merijo to porabo tako, da tisti, ki imajo stanovanja na neugodni legi plačajo petkrat več kot ostali. Torej ne samo, da bi sodišče v tem primeru moralo to poenostavljeno prisilno poravnavo preprečiti, dolžno bi bilo to storiti. Mislim, da je prav, da le preberemo tisti del obrazložitve višjega sodišča, ki tudi o tem govori, kjer pravi da 'postopek poenostavljanja prisilne poravnave je namenjen odpravi insolventnosti. Vložitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo na podlagi katerega ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena, dolžnikova insolventnost pa ne more uživati pravnega varstva, saj pomeni zlorabo postopka poenostavljanja prisilne poravnave, kot pravilno navaja pritožnik. Če ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo na podlagi postopka poenostavljanje prisilne poravnave odpravljena dolžnikova insolventnost, predlogu dolžnika ni mogoče nuditi pravnega varstva. V takem primeru je sodišče dolžno preizkusiti okoliščine na katere opozarja upnik v pritožbi v smeri storjene zlorabe postopka poenostavljene prisilne poravnave. Višje sodišče, 14. 6.' In kaj je naredilo sodišče potem? Očitno je ugotovilo, da višje sodišče nima prav in je nov dokument, ki ga je predložil dolžnik, v tem primeru podjetja družine Jankovič smatralo za ustreznega, takega, ki omogoča, da vendar bo to podjetje izšlo iz te insolventnosti in veselo poslovalo naprej po tistem, ko bo odpisanih več kot 95 odstotkov dolga. Torej še posebej je problematično dejstvo, da se to ni zgodilo prvič. Podjetju in družini Jankovič so bili dolgovi odpisani že pred kakšnimi dvema letoma. Takrat je šlo za 16 milijonov evrov, torej gre za nek model, ki govori o tem, da v tej državi za prave obraze formalna pravila ne veljajo, oziroma veljajo tako, da so oškodovani upniki. Predlaganih je nekaj odločitev te komisije ob zaključku razprave in sicer predlagamo v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke, da ministrstvo za pravosodje Državnemu zboru v roku 15 dni od današnjega dne posreduje pisno poročilo vseh primerih postopkov poenostavljene prisilne poravnave v katerih je bil odpis terjatev višji od 50 odstotkov v vseh primerih v katerih so bile odpisane terjatve Republike Slovenije in kakšne ukrepe so državne institucije vzele, da do odpisov ne bi prišlo. Potem predlagamo da ministrstvo pristojno za pravosodje Državnemu zboru v 15 dneh posreduje podatke kolikšno je bilo v postopkih poenostavljene prisilne poravnave povprečno poplačilo upnikov, koliko sredstev je bilo odpisanih FURS-u, koliko sredstev je bilo odpisanih družbam v delni ali celotni lasti države in lokalnih samoupravnih skupnosti ter koliko sredstev je bilo odpisanih družbam, ki se uvrščajo med mikro in majhne družbe in sicer od dneva sprejetja instituta poenostavljene prisilne poravnave do 1. 9. letos po posameznih letih. V tem je predlog, da ministrstvo pristojno za pravosodje Državnemu zboru v petnajstih dneh posreduje podatke o tem, v koliko primerih je državno pravobranilstvo oziroma državno odvetništvo Republike Slovenije glasovalo v postopkih poenostavljene prisilne poravnave za kakšna sredstva je šlo v teh postopkih, koliko teh sredstev je bilo odpisanih, v koliko prisilnih poravnav je zahtevalo njeno razveljavitev in v koliko postopkih je bilo s svojo zahtevo po razveljavitvi tudi uspešno. Enako od dneva uveljavitve tega instituta do 1. 9. po letih. Predlagamo tudi, da Ministrstvo za pravosodje pripravi analizo zakaj prihaja do teh ekscesnih primerov in jo posreduje Državnemu zboru v tridesetih dneh. Predlagamo da ministrstvo pristojno za pravosodje pripravi popravke zakonodaje, ki bodo onemogočali zlorabe, pri čemer izražamo pričakovanje, da pri pripravi zakonodaje ne bodo sodelovali tisti, ki so sodelovali pri pripravi sprememb problematične zakonodaje konec leta 2013 in zadnji sklep, ki je predlagan šesti, predlagamo, da Nacionalni preiskovalni urad preveri premoženjsko stanje gospoda Jana Beca finančne transakcije družb v katerih je lastnik, oziroma zastopnik in so odkupovale terjatve ter razišče ali je prišlo v primerih poenostavljenih prisilnih poravnav družb Electa inženirina, Electa naložbe ter Electa holding do kršitev zakona in predpisov Republike Slovenije predvsem s področja pranja denarja. Seveda pa danes na seji pričakujemo, jaz tudi osebno pričakujem konkretne odgovore glede ne samo tega konkretnega primera, ampak tudi glede ostalih primerov, ki verjamem, da so se dogajali ne v tako velikem obsegu kot v primeru podjetij družine Jankovič in predvsem pričakujem odgovor na vprašanje kaj in na kakšen način bo Ministrstvo za pravosodje odreagiralo, glede na to, da je v tem konkretnem primeru glede na dejstva, ki jih imamo na mizi, več kot očitno, da sodišče ni storilo tistega, kar bi v tem primeru moralo storiti. Hvala.