Dober dan. Lepo pozdravljeni. (Moje ime je Katja Rihar Bajuk.) Sem generalna direktorica iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Jaz bi uvodoma rekla, da izzive, ki jih Evropska komisija izpostavlja prepoznavamo tudi na našem ministrstvu. Evropska komisija je na področjih, ki jih pokrivamo izpostavila potrebo po sprejetju ukrepov za dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema in na drugi strani za zagotavljanje primernih pokojnin. Potem druga stvar je reševanje nizke delovne aktivnosti starejših delavcev tudi v povezavi s predčasnim upokojevanjem ter reševanjem obstoječih izzivov na trgu dela in pa pomen digitalnega opismenjevanja. Sedaj, če se navežem najprej na pokojninski sistem. Trenutno je v pripravi v zadnji fazi Predlog spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Predvidena je obravnava na Ekonomsko-socialnem svetu v prihodnjem tednu. Naj ob tem povem, da ta predlog le deloma naslavlja priporočila. Gre v smeri zagotavljanja primernejših pokojnin z dvigom odmernih odstotkov in še nekaterimi drugimi ukrepi. Deloma pa z različnimi spodbudami skupaj tudi s spremembami Zakona o urejanju trga dela, ki jo v pripravi naslavlja tudi zaposlenih starejših delavcev in spodbuja podaljševanje delovne aktivnosti, ki naj bi malce ublažilo tudi na neki krajši rok tudi pritisk na izdatke za pokojnine. Seveda bodo potrebni tudi nadaljnji ukrepi za doseganje tega, kar je tudi izpostavljeno v poročilu seveda zagotavljanje srednje in dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema.

Kar se tiče trga dela. Cilji skupini nižje izobraženih in starejših so v priporočilih sveta v Sloveniji pojavljajo že vse od začetka evropskega semestra. To ne pomeni, da je Slovenija pasivna na tem področju, saj se tudi v večini teh poročil / nerazumljivo/ podajo oceno, da smo dosegli neki napredek. Sedaj ponovitev poročila je v tem primeru res pokazatelj, da je to bazen delavcev, ki ostaja pomemben z vidika dolgoročnejše zaposljivosti in s tem pokrivanja potreb in povpraševanja na trgu dela na daljši rok. Tudi na področju trga dela na ministru poteka kar nekaj aktivnosti sploh z naslavljanjem teh rizičnih skupin, ki so, mislim najbolj problematičnih skupin, ki so izpostavljene v priporočilu. Okrepljene so aktivnosti in delo z dolgotrajno brezposelnimi osebami. Tukaj so predvsem pomembni integracijski načrti za boljše načrtovanje in ciljno načrtovanje do zaposlitve dolgotrajno brezposelnih in intenzivna aktivacija iskalcev zaposlitve, ki so hkrati prejemniki denarne socialne pomoči. Seveda poteka tudi kar nekaj programov financiranih s strani Evropskega socialnega sklada za spodbujanje zaposlovanja teh oseb.

Kar se tiče delovne aktivnosti starejših. Tukaj moram reči, da v zadnjih letih dosegamo precejšnji napredek. Če pogledamo podatke 2016 recimo je bila delovna aktivnost populacije med 55 in 64 let 38,5 odstotka. Zadnji podatki za prvo četrtino leta 2019 pa kažejo, da je ta 48,5 %, se pravi, 10 % večja stopnja. Mogoče samo še, kar se tiče digitalne pismenosti, ki je posebej izpostavljena. V okviru ukrepov APZ se izvajajo različni programi za večanje digitalnih veščin od osnovnih, začetniških znanj do kompleksnejših specializiranih znanj. Izvajajo se za mlajše in pa tudi druge brezposelne osebe posebno starejše od 50 let. Posebna ciljna skupina so tudi dolgotrajni brezposelni in tisti z nižjo stopnjo izobrazbe. Se pravi, udeležba teh ostalih brezposelnih je v obdobju zadnjih dveh let, se pravi, če primerjamo 2016-2018 desetkrat povečala tako, da aktivnosti potekajo. To je za naše strani.

Hvala.