Hvala lepa.

Na Ministrstvu za javno upravo, seveda zelo podpiramo vsa priporočila, ki so dana s strani Evropske komisije in jih je predstavil gospod Staničič, kot vodja predstavništva. V tem delu sta predvsem dve vsebini, ki se tičeta delovanja našega ministrstva in sta zajeti nekje tudi v samem priporočilu in sicer, na transparentnost in način delovanja sistema javnega naročanja v enem delu, na drugem delu pa predvsem digitalizacije in dviga kompetenc, ki je veliko bolj medresorska, kot samo stvar enega resorja, ampak je stvar tudi izobraževalnega programa in pa praktično dviga ravni pismenosti in uporabe interneta v Republiki Sloveniji.

Če se najprej dotaknem te, ta druge teme, kar se tiče predvsem digitalizacije je dejstvo, da je ravno zaradi nižje stopnje digitalne pismenosti in uporabe interneta Slovenija izgubila eno mesto na tako imenovani lestvici digitalno socialne in pa ekonomskega indeksa, tako imenovanega, DESI(?) indeksa za leto 2019, ki ga pripravlja Evropska unija oziroma Evropska komisija in če v tem pogledu pogledamo kaj je razlog ugotovimo ravno, da je ta digitalna pismenost, da smo čisto povprečni ali pa nadpovprečno stopnjo odprtih podatkov, da imamo relativno dobro pokritost. Kar se tiče infrastrukture, da smo po digitalni pismenosti oziroma potrebe po uporabi digitalne pismenosti na 21 mestu med uporabniki držav članic in tukaj je tisto kjer bomo tudi počeli nadaljnje ukrepe, zato absolutno pritrjujemo temu predlogu priporočila, ki je bil dan s strani Evropske komisije in tudi upamo, da se bo rezultiralo v vseh strateških programih Republike Slovenije, ki se pripravljajo tako razvojnih do leta 2030 kot tudi v okviru finančne perspektive 2021-2027. Če grem, potem na področje javnega naročanja bi pa tukaj malenkost moral replicirati in dodatno pojasniti zakaj je takšno stališče oziroma kako ga mi vidimo glede transparentnosti postopkov javnega naročanja predvsem v tistem delu, ki se nanaša na veliko število javnih naročil z neposrednim pogajanjem, kjer je delež Republike Slovenije po mnenju Evropske komisije v tovrstnih javnih naročil relativno velik. Dejstvo je, da je v preteklih letih bil ta delež neposrednega pogajanja tudi 20 % in se je praktično prepolovil v zadnjem letu na 10 %, ampak potrebno je pogledati kaj to pomeni, zakaj teh 10 % sploh imamo. Teh 10 %, ki se izvaja ni, da se po našem mnenju predvsem ne izvaja transparentno ali pa brez postopkov javnega naročanja, ampak je približno polovico od tega razlog pogajanj, da v prvem krogu izvajalci ali zaradi previsokih cen ali pa nečesa drugega niso izbrali izvajalca in so nadaljevali postopek s pogajanji, kar pomeni, da so pripomogli k večji gospodarnosti oziroma transparentnosti samega postopka. To smo že poskušali nekajkrat tudi na medsebojnih srečanjih dodatno pojasniti, naše aktivnosti bodo predvsem šle v to, da to pojasnimo tudi še naprej. Absolutno se pa strinjamo, da nikoli nismo dovolj transparentni in gospodarni v postopkih javnega naročanja. Prav tako je tukaj potrebno povedati, da je bilo pomembno predstavljeno, da je treba dvigniti nivo kvalitete in izobraženosti javnih naročnikov in k temu upamo, da bo pripomogel akcijski načrt za izboljšanje profesionalizacije, ki bo bil v popolnosti realiziran s 27 ukrepi v naslednjem letu in zavzema tako od ustanovitve akademije za javno naročanje kot izobraževanje samih naročnikov. Prav tako pa se lahko pač pohvalimo in tudi predstavljeno je bilo ravno v tej sobi tudi Zakon o spremembah Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, ki naslavlja ravno te probleme, ki jih izpostavlja Evropska komisija, to je poimenovanje članov Državne revizijske komisije, dvig strokovnosti teh članov, možnosti odpoklica in pa tudi pravnega varstva v tem kontekstu. Ta zakon je bil na Vladi sprejet in bo prišel v sam Državni zbor. To so tista pojasnila, ki mogoče k tem priporočilom jih je potrebno imeti v vidu jih pa absolutno sprejemamo in bodo tudi nadaljnje aktivnosti podvržene k realizaciji določenih ukrepov.