Govor

Tomaž Pliberšek

(Ministrstvo za zdravje, državni sekretar.) Spoštovani predsedujoči, poslanke in poslanci, ostali prisotni!

Posebna priporočila Sloveniji so del vsakoletnega procesa evropskega semestra. Ta proces se prične s pripravljalno fazo novembra, ko Evropska komisija izda letni pregled rasti, kjer predstavi svoje videnje prednostnih nalog politik Evropske unije za prihodnje leto. Spomladi Evropska komisija objavi poročila za posamezne države. Med sporočili v letošnjem poročilu za Slovenijo, ki je bilo sprejeto februarja je tudi, da Slovenija med drugim ni storila dovolj na področju dolgoročne stabilnosti sistema dolgotrajne oskrbe ter na področju zdravstvenega varstva. Pritisk na oba ta sistema je še zlasti velik v luči demografskih sprememb oziroma naraščanja deleža starejše populacije in s tem povezanega pričakovanega povečanja stroškov. V aprilu je Slovenija predložila Evropski komisiji svoj nacionalni reformni program 2019-2020, ki vključuje načrtovane prednostne naloge oziroma predstavlja ključne usmeritve Vlade Republike Slovenije v procesu evropskega semestra. V okviru nacionalnega reformnega programa za učinkovit zdravstveni sistem izpostavljamo učinkovitejše upravljanje in sanacijo javnih bolnišnic in področje javnega naročanja. Aktivnosti na obeh področjih tečejo. Trenutno imamo neke izsledke, torej na področju sanacije. Torej v nacionalno-reformi program 2019, smo sanacijo bolnišnic uvrstili, saj je po mnenju Ministrstva za zdravje to prvi korak k zagotavljanju dolgoročne finančne stabilnosti izvajalcev kot enega od stebrov zdravstvene dejavnosti. Že v prvem letu 2018 sanacije smo dosegli in celo presegli planirane finančne učinke, ukrepe, doseženih 25 milijonov finančnih učinkov. Realizacija je bila torej v skladu s predvidevanji. Ukrepi se nanašajo na zaloge, organizacijo dela in s tem kadrovske obremenitve, spremljanju stroškov in Ustava. V letu 2019 zaenkrat nismo najbolj zadovoljni z realizacijo na dan 30. 6., 32 %, na kar je sanacijski odbor že odreagiral in pri bolnišnici, ki imajo največje težave z doseganjem, pripravlja dodatno pomoč pri obvladovanju težavnih področij. Kar se tiče skupnih javnih naročil, je cilj skupnih javnih naročil doseči najnižje možne cene za zahtevano kvaliteto in je kot tak tudi to eden od ukrepov pri zagotavljanju finančne vzdržnosti, saj s tem znižujemo stroške. Realizacija je v skladu s pričakovanji, saj smo dosegli, da so se bolnišnice začele povezovati pri nabavah. V nacionalnem reformnem programu letos, nismo posebej izpostavljali novega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, kar pa ne pomeni, da zakon ni predviden. Tako Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju kot tudi področje dolgotrajne oskrbe z Zakonom o dolgotrajni oskrbi sta umeščena v program dela Vlade in kot prioriteti programa dela Ministrstva za zdravje za leto 2019 in 2020, to je dokument v bistvu katerega je minister že predstavil vsem poslanskim skupinam in tudi na Ekonomsko-socialnem svetu. Kot v juliju objavljenih priporočilih za leto 2019, uvodoma ugotavlja svet Evropske unije, Slovenija doslej še ni sprejela celovitih ukrepov za zagotavljanje kakovosti, dostopnosti in dolgoročne javnofinančne vzdržnosti zdravstva. Nov Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju tako za nas ostaja temeljni načrtovani ukrep za uresničevanje posebnih priporočil Sloveniji v okviru evropskega semestra, ki letos ne za zdravstveno področje ne za področje dolgotrajne oskrbe nista nova. Kar zadeva nov Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, v novem zakonu katerega obravnava na Vladi Republike Slovenije, se predvideva sredi leta 2020, sprejem v Državnem zboru pa v jesenskim mesecih 2020, se pri oblikovanju rešitev sledi ciljem. Doseganje večje univerzalnosti zdravstvenega zavarovanja, večje solidarnosti pri financiranju zdravstvenega varstva, boljši dostopnosti do zdravstvenih storitev in večje kakovosti in učinkovitosti ob hkratni dolgoročni vsebinski in finančni vzdržnosti. Kar velja za zdravstveno, velja tudi za področje dolgotrajne oskrbe. Tudi priporočilo Sloveniji za sprejem in izvedbo reforme dolgotrajne oskrbe, ni novo. Zakonsko ureditev na tem področju pa je ne nazadnje eden pomembnih ukrepov tudi pri uresničevanju strategije dolgožive družbe. Dolgotrajne oskrbe trenutno še vedno ni definirana v obstoječi zakonodaji niti v strateških in izvedbenih dokumentih. Pravila, ki urejajo področje in pravice, ki bi jih po mednarodni definiciji lahko šteli v dolgotrajno oskrbo, so v slovenskem pravnem redu trenutno urejana v številnih predpisih. Vprašanje cenovno sprejemljive, celostne in kontinuirane oskrbe oseb, ki potrebujejo tujo pomoč v prihodnosti, ne bo mogoče reševati v okviru obstoječega zakonodajnega okvira, zato Ministrstvo za zdravje s sistemsko ureditvijo dolgotrajne oskrbe, ki sledi sprejetim dokumentom razvojnega načrtovanja želi zagotoviti dolgoročno finančno vzdržnost oziroma stabilnost visokokakovostne dolgotrajne oskrbe, ki temelji na vsesplošni dostopnosti, pravičnosti in solidarnosti. Skladno s časovnico v Zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki je trenutno v fazi tehničnega usklajevanja lahko sprejet v letu 2020. In če povzamem, z načrtovanima ključnima zakonoma, zakonom o dolgotrajni oskrbi in zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, želimo sistemsko urediti tako dolgotrajno oskrbo kot zdravstveni sistem v bodoče, predvsem tudi v luči zadnje krize in iskanja proticikličnih ukrepov, ki bodo v prihodnosti zagotavljali finančno vzdržen sistem financiranja zdravstva in tako ustvarjali pogoj za dolgoročno finančno vzdržnost, ki jo vidimo skozi spoštovanje odlokov o najvišjih izdatkih proračunov, spoštovanje fiskalnega pravila pri zdravstveni blagajni, sanacije javnih zdravstvenih zavodov in pa v okviru predvidenih sprememb novega ZZVZZ oziroma stabilnost visokega kakovostnega zdravstvenega sistema in dolgotrajne oskrbe, ki temelji na vsesplošni dostopnosti, pravičnosti, kakovosti in solidarnosti.

Hvala lepa.