Hvala lepa. Spoštovani predsednik odbora, spoštovane članice in člani odbora, spoštovani predstavniki Vlade in drugi gostje!

Najprej bi se rad zahvalil za vabilo in priložnost, da nadaljujemo s tradicijo predstavljanja ključnih dokumentov v okviru evropskega semestra v Državnem zboru in da vam lahko tudi letos predstavim priporočila, ki jih je Evropska komisija sprejela 5. junija v okviru letošnjega cikla evropskega semestra in jih naslovila na Slovenijo.

Letošnja priporočila so že osmi cikel evropskega semestra. Kot veste, gre za vsakoletni proces, ki so ga države članice dorekle in sprejele v času krize leta 2011 z namenom, da bi vse članice Evropske unije, še posebej pa države članice območja evra bolje koordinirale svoje ekonomske politike. Sam proces evropskega semestra ima znano časovnico in točno določene objave dokumentov oziroma roke, tako da je navkljub svoji intenzivnosti zelo predvidljiv in ima nek zelo ustaljen postopek. V novi sestavi Državnega zbora sem vašemu odboru 15. marca letos skupaj s tremi kolegi pristojnih služb evropske komisije predstavil tako imenovano poročilo o državi za leto 2019, ki je bilo objavljeno konec februarja letos. Gre za podroben prikaz stanja oziroma letno oceno Evropske komisije o gospodarskih in socialnih razmerah v državah članicah Evropske nuje. Takrat sem vam pojasnil tudi časovnico evropskega semestra, kjer imate še enkrat prikazano na dokumenti, ki ste ga dobili tik pred sejo. Za tem so se sredi aprila države članice odzvale in komisiji posredovale svoje nacionalne reformne programe ter programe stabilnosti. Na podlagi proučitve slednjih ter na podlagi svoje analize pa je 5. junija Evropska komisija predstavila predlog priporočil za vse države članice. On njih pa so na to že razpravljale vse države članice znotraj sveta, tako na delovnih skupinah, kot potem tudi na ravni ministrov in predsednikov vlad. In kot je rekel predsednik odbora jih 9. julija tudi formalno in dokončno potrdila. Gre torej za uradno potrjena priporočila s katerimi se je Slovenija strinjala. S tem se je zavezala do drugih držav članic, da so področja omenjena v priporočilih prednostna področja ukrepanja in da jih bo v roku naslednjih dvanajstih do osemnajstih mesecev sprejela in torej, da so sprejela vse potrebne reformne ukrepe.

Priporočila so neke vrste zunanje in neodvisen kompas državi kako pospešiti gospodarsko rast in nasloviti ključne izzive s katerimi se sooča. Te so pa tudi, kot veste zaposlovanje, naložbe ob sočasnem obvladovanju javnih financ. Pri priporočilih gre seveda sočasno tudi za poziv k reformam, s katerim države neposredno prispevanju k izpolnjevanju ciljev dogovorjenih na ravni Evropske unije in predvsem k nemotenemu delovanju območja evra. Prav ta evropski vidik nujnosti reform, ki jih terja močna prepletenost gospodarstev na notranjem trgu in zlati držav z enotno valuto, se pogosto pozablja in se razume priporočila kot na nek način diktat Bruslja ali evropskih institucij, kar je popolnoma napačen pogled. Namen je ravno obraten. S tako imenovanimi posebnimi priporočili želimo v partnerstvu z državami določiti prednostne naloge njihovih proračunskih, ekonomskih in reformnih politikih v naslednjih dvanajstih do osemnajstih mesecih ter tako prispevati h krepitvi rasti, ustvarjanju novih delovnih mest, spodbujanju naložb tako na nacionalni ravni kot tudi na ravni Evropske unije.

Ne glede na to, da vam letos na odboru predstavljam priporočila nekoliko kasneje kot običajno, je razprava še vedno več kot časovno ustrezna. Kot sledimo dogajanju je kar nekaj elementov potrebnih reform trenutno ravno v fazi oblikovanja konceptov, nekateri pa so tudi že v procesu usklajevanj in upamo, da bodo konkretni predlogi reform kmalu prišli v poslanske klopi.

Spoštovani! Dovolite, da predno se posvetim h konkretnim poročilom za Slovenijo, podam ključna politična sporočila, ki jih je komisija izpostavila ob predstavitvi letošnjih priporočil za vse države članice. Kazalci in podatki kažejo, da proces evropskega semestra konkretno prinaša dobre rezultate in da je že pomembno prispeval k okrevanju naših gospodarstev in družb po krizi. Evropsko gospodarstvo letos kaže že sedmo leto zapored ras in to v vseh državah članicah. Kljub manj ugodnim razmeram in svetovnim negotovostim naj bi se rast nadaljevala tudi v letu 2020. Število delovno aktivnih v Evropskih unije je rekordno visoko, brezposelnost pa rekordno nizka. Po krizi, ki je povzročala ogromne pritiske na javne finance so le te v večini držav članic konsolidirane. Naložbe se počasi ponovno krepijo, to torej dokazuje, da je vodilo ekonomske politike Evropske komisije pod vodstvom predsednika Juncerja, ki je temeljilo na trikotniku spodbujanja naložb strukturnih reform in vodenja odgovorne politike javnih financ prineslo že konkretne rezultate. Obenem pa si ne smemo zatiskati oči, da reformni zagon nekaterih državah zelo slabi in da nekatere države niso dovolj izkoristile dobrih ekonomskih časov, da bi izvedle potrebne reforme in zgradile zadostno javnofinančne blažilnike za negativne gospodarske šoke in zniževanje visokih deležev javnega dolga.

Tako kot veste kažejo napovedi, da prihajajo ekonomsko slabši časi in bolj tudi negotovi časi, zato smo junija pozvali vse države, da je nadaljevanje strukturnih reform še bolj pomembno, pri čemer pa je treba dati dodatno prednost reformam, ki podpirajo trajnostno in tudi vključujočo rast. Skladno z zvezami v okviru evropskega stebra socialnih pravic pa bi morale države pospešiti tudi socialno konvergenco. Odločnejše izvajanje reform in prednostno razvrstitev reform sta ključnega pomena tudi za krepitev odpornosti in potenciala rasti gospodarstev. Dejstvo pa je, da morajo vse države članice delati več na tem, da bo tudi struktura njihovih gospodarstev bolj konkurenčna in bolj robusna. To od nas zahtevajo tudi novi izzivi, kot so digitalizacija, staranje prebivalstva in tudi prehod v podnebno nevtralno gospodarstvo. Hkrati pa si želimo, da preoblikovanje gospodarstva, ki jih zahtevajo ti izzivi izpeljemo na način, ki ne bo ogrožal evropskega socialnega modela. Za modernizacijo gospodarstev in krepitev njihove odpornosti so za to poleg reform potrebne seveda tudi naložbe, bolj digitaliziranje in globaliziranje gospodarstva zahtevajo pametnejše naložbe, ustrezno infrastrukturo, zahtevajo naložbe v raziskave, inovacije, izobraževanje in tudi pridobivanje znanj in novih spretnosti. Naložbe in reforme se morajo izvajati vzporedno in usklajeno in kot vam je marca pojasnila za Slovenijo pristojna direktorica Generalnega direktorata Evropske komisije za regionalno politiko in urbani razvoj, je bila novost letošnjega poročila o državi tako imenovana priloga d), ki ima naložbene smernice komisije za financiranje kohezijske politike v obdobju 2021 do 2027. Gre za večji poudarek, ki ga komisija v evropskem semestru namenja naložbenim vidikom in tudi priprava na novo finančno perspektivo za evropski proračun po letu 2020. Na podlagi te analiza je pomembna novost letošnjih priporočil tudi eksplicitno naložbeno priporočilo. S slednjim so za vsako državo članico opredeljena prednostna področja vlaganj, pri tem pa ne ločujemo v naprej med proračunskimi in EU sredstvi, torej tudi med javnimi in zasebnimi naložbami. Naložbena priporočila imajo posebno težo, se bodo usmerjala, načrtovanje porabe evropskih sredstev predvidenih v prihodnjem večletnem finančnem obdobju od leta 2021 do 2027, ali povedano drugače EU sredstva bodo v prihodnje v veliki meri financirala naložbene prioritete in strukturne reforme, kar bodo morale države upoštevati pri razmisleku o načrtovanju porabe evropskih sredstev in pri pripravi strateških dokumentov. Tako se tudi proces evropskega semestra oziroma izvedba strukturnih reform zelo tesno povezuje s prihodnjim evropskim proračunom. Toliko o političnih podatkih letošnjega evropskega semestra.

Zdaj bi se rad usmeril na konkretna priporočila za Slovenijo. Na Slovenijo smo letos naslovili tri krovna priporočila. V vsako je vključeno več priporočil, ki se povezujejo in tako tvorijo neko smiselno celoto. Razdelili smo vam tudi slikovno gradivo z grafičnimi pojasnili, tako da bi vas tukaj rad opozoril na te dodatne informacije, ki jih imate v dokumentu.

Prvo priporočilo je že na nek način tradicionalno javnofinančno. In sicer zahteva, da bi morala Slovenija doseči srednjeročni proračunski cilj v letu 2020 in ne šele v letu 2021, kot načrtuje Slovenija. Kot veste je Slovenija od leta 2016 v tako imenovanem preventivnem delu pakta za rast in stabilnost. Pravila preventivnega dela pakta članice EU zavezujejo k izpolnjevanju obveznosti glede vzdržne fiskalne politike in v ta namen za vsako državo določajo tako imenovani srednjeročni proračunski cilj in napredek, ki bi ga države vsako leto morale doseči pri uresničevanju tega cilja. Namen tega je strukturno izboljšanje javnih financ, kar enostavno pomeni, da je nujno uvajanje strukturnih ukrepov. Poleg tega velja, da se zahteva od držav članic v težkih gospodarskih razmerah manjši fiskalni napor, v boljših gospodarskih razmerah pa večji. Slednje pričakujemo tudi od Slovenije. Posledično zato v prvem priporočilu Slovenijo ponovno pozivamo k izvedbi treh ključnih reform za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ v kontekstu staranja prebivalstva, in sicer da Slovenija najprej sprejme in izvede reforme zdravstva in dolgotrajne oskrbe, ki zagotavljajo kakovost, dostopnost in dolgoročno javnofinančno vzdržnost. Nadalje, da zagotovi dolgoročno vzdržnost in ustreznost pokojninskega sistema vključno s prilagoditvijo zakonsko določene upokojitvene starosti, omejevanjem predčasnega upokojevanja in tudi drugih oblik zgodnjega zapuščanja trga dela. V tej povezavi se Sloveniji priporoča, da poveča zaposljivost nizko usposobljenih in starejših delavcev z izboljšanjem ustreznosti izobraževanja in usposabljanja za potrebe trga dela ter tudi z ukrepi vseživljenjskega učenja in aktivacijski ukrepi, vključno z izboljšanjem digitalne pismenosti.

Drugo priporočilo se nanaša na poslovno okolje. V njem pozivam k izboljšanju poslovnega okolja z zmanjševanjem regulativnih omejitev in upravnega bremena, kot so recimo dovoljenja, davčni postopki in pogosto dolgotrajni sodni postopki. Slovenijo se poziva naj izboljša konkurenco, profesionalizacijo in neodvisen nadzor na področju javnih naročil ter tudi, da izvede privatizacijo v skladu z obstoječimi načrti. Priporočilo poziva tudi k razvoju trga lastniških vrednostnih papirjev. V sprejemnem besedilu v recitalijih, pa tudi k nadaljnjemu razvoju alternativnih virov financiranja podjetij.

Tretje priporočilo pa je prej omenjena novost letošnjega cikla tako imenovano naložbeno priporočilo. V nem opredeljujemo področja za katera menimo, da potrebujejo prednostna vlaganja, in sicer so to raziskave in inovacije, nadalje nizkoogljični in energijski prehod, trajnostni promet, zlasti železniški in tudi okoljska infrastruktura. Ob tem opozarjamo tudi na regionalne razlike, ki jih je potrebno upoštevati pri vlaganjih. In to priporočilo torej opredeljuje področja, ki so po našem mnenju ključnega pomena za nadaljnjo rast v Sloveniji.

Kateri so torej nadaljnji koraki? Kot sem uvodoma omenil, so države članice julija ta priporočila že sprejele in so tako ena drugi na nek način si zadale domače naloge, ki jih moramo opraviti. S tem je bil zaključen evropski del semestra. Začel se je torej nek nacionalni del semestra. To je del druge polovice do julija do novembra, ko morajo države članice zagotoviti izvajanje zavez, ki so jih s potrditvijo priporočil na nek način dale druga drugi in tu ne gre le za izvajanje priporočil, saj morajo države, ki so članice območja evra, te zavezanosti preliti tudi v osnutke nacionalnih proračunov za prihodnje leto. Slednje od leta 2013 dalje v ocene posredujejo Evropski komisiji, ki osni skladnost osnutkov proračunov s pravili pakta za stabilnost in rast. Kot veste osnutke proračunov morajo države članice območja evra komisiji poslati do 15.

Rad bi še poudaril, da je Evropska komisija pri izvajanju priporočil državam članicam ponudi tudi tehnično pomoč preko službe za strukturne reforme. Ta izključno na zahtevo države lahko tudi ciljno usmerjeno pomoč zaprosi za, torej pomoč pri pripravi in tudi izvajanju reform. Veseli me, da je Slovenija ena izmed držav, ki te možnosti in pomoč proaktivno izkorišča in je vsako leto vse več projektov na tem področju.

Spoštovani, poskušal sem orisati glavna sporočila letošnjih posebnih priporočil za Slovenijo. Po predlogu Evropske komisije so jih že potrdile države, med drugim tudi Slovenija in so se zavezale druga drugi k izpolnjevanju priporočil. Ob zaključku bi rad še enkrat ponovil ključno sporočilo letošnjega evropskega semestra, Slovenija bi morala še vedno ugodne makroekonomske rezultate in bete izkoristiti za izvedbo in pripravo strukturnih reform, saj so srednje in dolgoročni fiskalni izzivi zlati v luči starajočega prebivalstva izredno veliki.

Zahvaljujem se za vašo pozornost in se veselim tudi nadaljnje diskusije. Hvala lepa.