Hvala lepa za besedo, lepo pozdravljeni.

Jaz se bom oglasila v začetku. Najprej bi opravičila ministra dr. Bertonclja, ki je na ekonomsko-socialnem svetu, kjer predstavlja paket, proračunski paket, ki bo šel v četrtek na vlado.

Glede tega, kar je pa povedal gospod Horvat, bi pa rada v uvodu tega samo pojasnila par številk, jaz sem bolj za številke, in vas … Prosim? In vas pač opomnila na stvari, ki jih z vidika Ministrstva za finance moram, glede samega, potem glede same vsebine in tako, bo pa potem se opredelil minister Pikalo.

Tako da mogoče za začetek številka, ki ne drži, iz vašega uvodnega izvajanja, gospod Horvat, občine so za letošnje leto dejansko dobile povprečnino v višini 573,5 evra. To je torej znesek, ki ga dobijo za to, da občine izvajajo zakonske naloge v svojih občinah, se pravi v tistem kontekstu, kjer smo občani, da opravljajo pač te, da rečem, javne službe za nas. To, o čemer govorimo zdaj, so pa v bistvu investicijski transferji, in denar za investicijske transfere dobivajo občine v bistvu še ločeno tudi od države oziroma na napako, ki sem pač, mislim, na številko, ki sem pa vas želela opozoriti, je pa, da je bila ta vrednost za letos, medtem ko to današnje, današnji pogovori o povprečnini za prihodnji dve leti, so pa postregli z drugimi številkami, se pravi za leto 2020 bo povprečnina v višini 588,3. To je bil predlog, ki temelji – pardon, se opravičujem, 589,11 za 2020 in 588,30 za 2021 – teh dveh številk si ni izmislilo Ministrstvo za finance, ampak sta bili dobljeni na podlagi upoštevanja zakona. Se pravi, izračuna se na podlagi Zakona o financiranju občin, kakšne naloge so imele, koliko stroškov so imele z opravljanjem zakonskih nalog občine v preteklih štirih letih, in povprečje se uporabi kot osnovo potem za pogovore o povprečnini za prihodnja leta. Tako da ti dve številki sta različni in v bistvu, če bi pogledali, iz letošnjega na prihodnje leto je iz naslova povprečnine, ki je sicer, pravim, za ta del, za moje pojme, pač manj pomembna, bodo občine pač dobile 32 milijonov več.

Rekli ste tudi, kar ne drži, da bo povprečnina, ki je letos bila plačana občinam, da bo komaj pokrila stroške, ki so nastali kot posledica stavkovnega sporazuma in drugih razlogov, zaradi katerih rastejo stroški dela, kar tudi ne drži. Opravili smo preračune, občine so letos dobile 45 milijonov več kot leto poprej, v tem so bili pa stroški dela približno polovico tega zneska. To so vse preračuni, ki jih imamo, ki smo jih delili, tako da tukaj vas samo faktološko popravljam.

Zdaj pa, če gremo naprej na investicije. Investicije v, torej tudi za investicije dobivajo občine en določen del tudi v skladu z Zakonom o financiranju občin. V letošnjem letu je znašal 3 % primerne porabe, nepovratna sredstva, in 3 % primerne porabe, povratna sredstva, Se pravi, to je približno, zdaj bom zaokrožila, 35 milijonov je bil težek razpis za občine za investicije v letošnjem letu, medtem ko je v predlogu oziroma za naslednje leto v predlogu proračuna za 2020 se ta odstotek nepovratnega dela zvišuje s 3 na 4 in povratni del znižuje na 2, se pravi, to je dodatnih približno 12 milijonov več integralnih sredstev za investicije. In v letu 2021 naj bi bilo tega še eno odstotno točko več, se pravi je na 5 plus 1, se pravi, iz tega naslova bodo občine že primarno dobile, kolikor sem povedala, več denarja. To je samo v bistvu kot povratna informacija.

Glede, potem, samega razreza in v bistvu sklepov, ki jih predlagate, bi pa želela poudariti to, kar sem pač napovedala. Mi imamo od leta 2013 v Ustavi napisano ustavno načelo. Leta 2015 je bil sprejet Zakon o fiskalnem pravilu, ki omejuje ne samo državni proračun, ampak vse enote sektorja država. Preko 2 tisoč 700 jih je, občine so ena od njih. Od 2017 imamo zelo dejaven Fiskalni svet, ki spremlja, kaj se dogaja na tem področju, in veste, da pač izdaja mnenja in komentira. Vi zelo dobro veste, da je za letošnje leto, da so v bistvu proračunski dokumenti, cel paket, da rečem, za 2019, da so v ustavni presoji na podlagi mnenja Fiskalnega sveta, da se gibljemo po robu teh fiskalnih zmožnosti. Tako da jaz bi v tem kontekstu rada samo povedala, da na Ministrstvu za finance pripravimo proračunskega razreza za posamezne resorje, se pravi, za vladne, za nevladne, za pravosodne, proračunske uporabnike, potem pa znotraj tega razreza vsak resor po svoji presoji ob upoštevanju zakonskih obveznosti in prioritet pripravi optimalen finančni načrt, kot ga lahko pripravi.

In zdaj, ko sem bila pač skupaj z ministrom na ekonomsko-socialnem svetu, je pač, vse te stvari v bistvu govorimo ves čas, da imamo fiskalen okvir, da to ni kaprica Ministrstva za finance, to je bila skupna odločitev v tej državi, da ga imamo, da se ga držimo, in da pač moramo v letih, ko je gospodarska rast višja, ustvarjati kakšne presežke, ne vsega porabiti, da si pač pripravljamo zalogo za manj dobre čase. Mi smo si pač v preteklosti nakopali, da tako rečem, 25 milijard dolga iz, da rečem, rednih proračunov, tako da je treba pač se teh zavez, ki smo si jih sami dali, se je treba držati. In da rečem, da s proračunom ponavadi ni nihče zadovoljen, ampak da se gremo pač umetnost možnega. Samo za zadnji proračun, se pravi za zadnja dva proračuna 2020, 2021, je bilo približno 600 milijonov več, ne vem, če bi temu rekla želja, verjetno potreb kot možnosti, ampak če pač želimo imeti okrepljeno fiskalno upravljanje, če pač želimo slediti temu, kar smo si napisali, potem pač pripravljamo tak predlog, kot mislimo, da je še javnofinančno vzdržen in ga potem pač damo Vladi, Ministrstvo za finance kot predlagatelj Vladi v potrditev, ko ga vlada potrdi, postane to pač predlog Vlade z vsemi proračunskimi vrsticami, ki jih posamezni resorji za posamezne namene namenijo, in v končni fazi potem ste tukaj poslanci tisti, ki v bistvu imate končno besedo in ki sprejmete proračun za posamezno leto.

Jaz bi toliko za uvod, potem pa, če bo kakšno konkretno vprašanje, se pa lahko potrudim še s kakšnim dodatnim odgovorom.

Hvala lepa.