Hvala lepa, gospod predsednik. Hvala lepa za sklic te seje odbora na zahtevo Nove Slovenije - krščanski demokrati.

Lep pozdrav državni sekretarki, odličnim gostom, predstavnikom slovenskih občin in tudi vam kolegice in kolegi!

Zakaj ta zahteva z naslovom točke dnevnega reda »Sofinanciranje investicij v objekte šolske in predšolske infrastrukture v lasti občin«? Zato, ker mi v Novi Sloveniji ocenjujemo, da je vzgojno izobraževalni proces ključen, najpomembnejši proces, če želimo našo slovensko družbo ohranjati, jo razvijati, če želimo, če hočete prvošolčke, ki so pred štirinajstimi dnevi prvič prestopili šolski prag pripraviti na bodočo družbo, na digitalno družbo, če hočete, na družbo, v kateri bodo opravljali poklice, ki jih še danes ne poznamo, zato se nama zdi izjemno pomembno, da otroke postavimo v ospredje. Mi jih v vseh naših programih imamo v ospredju in zato je nujno potrebno, da tem otrokom zagotovimo kar najboljše, ne dobro, najboljši vzgojno-izobraževalni proces in za to potrebujemo odlične učitelje, ki smo jim sedaj koliko toliko uredili plače, potrebujemo pa tudi infrastrukturo ali pa domače rečeno prostore, učila, laboratorije itd… Gospe in gospodje Zakon o lokalni samoupravi kot eno od izvirnih nalog občin med drugim določa tudi skrb občin za predšolsko in šolsko vzgojo otrok na območju posamezne občine. Najprej. Zakon o vrtcih v 28. členu določa, da se iz proračuna občine zagotavljajo sredstva za investicijsko vzdrževanje in sredstva za investicije v nepremičnine in opremo javnih vrtcev lahko pa tudi vrtcev s koncesijo. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v 82. členu pa določa, da se iz sredstev lokalnih skupnosti zagotavlja sredstva za investicije za javne osnovne šole. Slovenske občine in njihova združenja že dlje časa opozarjajo, da država občinam za delovanje ne namenja sredstva skladno z zakonskimi obvezami, ki jih imajo občine. Povprečnina občinam bi morala znašati 630 evrov na prebivalca. Reprezentativne organizacije občin so tudi zavrnile Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin. S predlogom se spreminja formula za izračun primerne porabe občin, ki zgolj prerazporeja uteži in s tem finančna sredstva med občinami, medtem ko prepotrebnih finančnih sredstev za resnično decentralizacijo Slovenije ne zagotavlja. Za enkrat Vlada občinam predlaga povprečnino v višini 573 evrov in pol na prebivalca, kar nikakor ne rešuje hude finančne podhranjenosti zlasti seveda manjših podeželskih občin. Kolikor sem seznanjen z razprave s kolegom Liscem, ki sedi poleg mene so današnja pogajanja med tudi propadla tako, da povprečnina oziroma glavarina očitno ostaja naprej na tej številki kot sem jo povedal in ponavljam 573,5 evra, kar je za 56 evrov in pol manj kot kažejo izračuni, da bi občine potrebovale takšno glavarino torej 630, če bi želeli izvajati vse naloge, ki jih občine po zakonu imajo. Posebej akuten problem, kolegice in kolegi, na področju investicij v objekte šolske in predšolske infrastrukture je v objektih, ki so v lasti občin. Na to opozarjajo vsa reprezentativna združenja občin in posamezni župani. Nekaj tega imate tudi v gradivu. Še posebej kot rečeno v občinah, kjer beležijo veliko priseljevanje prebivalstva. Skupnost občine Slovenije je julija predstavila izračun, po kateri bi morale glede na trende gibanja učencev slovenske občine do leta 2023 zagotoviti dodatnih 14 tisoč 251 mest v osnovnih šolah. Te analize so natančno narejene, saj se da na podlagi projekcij to eksaktno narediti. Na podlagi podatkov vidimo, da se bo število otrok v osnovnih šolah povečevalo do leta 2023. Mi pravimo, hvala bogu, če se bo povečevalo. Najbolj zasedene bodo osnovne šole v mestnih občinah in sicer bodo največje potrebe do leta 2023 v Mestni občini Ljubljana dodatno 3 tisoč 334 otrok. V Mestni občini Kranj dodatno 629 otrok, Mestna občina Maribor 666 otrok, Mestna občina Celje 471 otrok, Mestna občina Novo mesto 384 otrok, Mestna občina Koper 435 in Mestna občina Velenje dodatnih 282 otrok v osnovnih šolah. Seveda število otrok ne bo naraščalo v vseh občinah, žal. V kar 49 občinah se bo število otrok v osnovnih šolah zmanjševalo. V Ljutomeru bo tako do leta 2023 manj 55 otrok, v Mestni občini Murska Sobota 42 otrok manj in v Vodicah 50 otrok manj. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v oddelku rednih osnovnih šol povprečno 19 učencev. To pomeni, da bodo slovenske občine v naslednjih letih morale zagotoviti približno 750 dodatnih oddelkov. Tukaj so projekcije zelo jasno. Račun je kristalno jasen. Pri tem pa posebej opozarjamo na 40. člen Zakona o osnovni šoli, ki v osnovnih šolah uvaja možnost izvedbe pouka v v manjših učnih skupinah,ki so prilagojene zmožnostim otrok. V drugi in tretji triadi to možnost učencev ponujajo praktično vse slovenske osnovne šole, praktično vse. Zato bodo dejanske prostorske potrebe po osnovnih šolah še višje, kot sem jih predstavil. Na področju predšolske vzgoje moramo opozoriti na določbe pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca. V 19. členu je določeno, da je potrebno na otroka zagotoviti praviloma 4 kvadratne metre, vendar ne manj kot 3 kvadratne metre, notranje igralne površine. Prehodno obdobje se izteče 1. septembra 2023. Po tem datumu bodo morale občine zagotavljati vsem otrokom predpisano igralno površino.

Pričakovati je, da se bo število otrok v oddelkih vrtcev, ki so starejšega datuma izgradnje, zmanjšalo. Občine bodo tako morale zagotoviti dodatne oddelke v javnih vrtcih in razpisati koncesije, skladno z določbami 10. člena Zakona o vrtcih. Ker so občine dolžne sofinancirati izvajanje programov v vrtcih, več vključenih otrok pomeni tudi, jasno, višje stroške občine. Kot opozarjajo vsa reprezentativna združenja občin, bo povišana povprečnina občinam za leto 2020, torej, še enkrat, 573 evrov in pol na prebivalca in obljubljeni prihranki države na področju delovanja občin, komajda pokrila povišanje stroškov občin, ki izhajajo iz naslova dviga plač v javnem sektorju. Upam, da bojo o tem spregovorili predstavniki Združenj občin oziroma gospodje župani. V dodatnih razvojnih sredstvih za občine tako ne moremo govoriti.

Stanje na področju šolske in predšolske infrastrukture je alarmantno - je alarmantno – saj občine ne morejo zagotavljati kvalitetnega vzdrževanja infrastrukture in zagotavljati potrebnih novih kapacitet in pozor, zadnji razpis Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki je sofinanciral izgradnjo šolske in predšolske infrastrukture, v lasti občin, je bil objavljen daljnega leta 2011, torej je minilo 8 let. Pristojno ministrstvo bi za izvedbo novega 4.-letnega razpisa, po katerem bi sofinanciralo investicije v 10 vrtec in 10 osnovnih šol, potrebovalo dodatnih 25 milijonov evrov. Te številke si nismo izmislili mi, poslanci Nove Slovenije, te številke navajajo ministrstvo, pristojno za šolstvo in izobraževanje in bom tudi kasneje jih predstavil. In kaj je zdaj ključno? Teh sredstev v proračunu ni zagotovljenih, lahko pa bodo, morda na četrtkovi seji Vlade, če sem prav informiran, bi naj Vlada v četrtek sprejela proračun, no, če ne ta četrtek, bo kakšen naslednji četrtek.

Za konec, dragi kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki ministrstva, razpis za sofinanciranje investicij lokalnih skupnosti v predšolsko in osnovnošolsko vzgojo s strani ministrstva, se lahko pripravi, ko je, seveda, zagotovljen ustrezen obseg proračunskih sredstev, ki omogoča sofinanciranje večjega števila investicij v vrtce in osnovne šole, v obdobju vsaj štirih let. Skladno s kriteriji in pogoji razpisa, se za sofinanciranja izberejo tisti projekti, ki se izkažejo za najbolj potrebne. Število izbranih projektov za sofinanciranje, pa je odvisno od obsega zagotovljenih proračunskih sredstev ministrstva. Trenutni proračun Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ne omogoča izvedbe tega razpisa. Pristojno ministrstvo je evidentiralo potrebe po novih investicijah v vrtce in osnovne šole, ter pričakovanja lokalnih skupnosti, po zagotovitvi sredstev, s strani države, je pa za izvedbo novega razpisa potrebno zagotoviti, še enkrat, najmanj 25 milijonov evrov, v naslednjih štirih letih. Poslanska skupina Nove Slovenije – Krščanskih demokratov predlaga, da zaradi izredno pereče problematike Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino o tem opravi razpravo in po končani razpravi sprejme naslednje sklepe.

Prvič: Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino predlaga, da Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport preveri normative in standarde za področje vzgoje in izobraževanja. V okviru preverbe poskuša identificirati morebitne normative in standarde, katerih sprememba bi občinam prinesla prihranke, ne da bi se zmanjšala kvaliteta vzgojno-izobraževalnega procesa.

In predlog drugega sklepa: Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino predlaga Vladi Republike Slovenije, da v proračunu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za prihodnja štiri leta zagotovi dodatnih 25 milijonov evrov za izvedbo razpisa za sofinanciranje investicij v objekte šolske in predšolske infrastrukture v lasti občin.

In še, spoštovane kolegice in kolegi. Rad bi samo postregel s poslanskim, z odgovorom na poslansko vprašanje kolega Lisca, ki ga je poslal ministru, dr. Andreju Pikalu, in minister aprila letos odgovarja. Vprašanje, eno od vprašanj pa je bilo takšno: Koliko sredstev bo država v letih 2019 in 2020 namenila predvsem za obnovo starih vrtcev oziroma dozidave vrtcev? Minister odgovarja: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport bo lahko pripravilo razpis za sofinanciranje investicij v predšolsko in osnovnošolsko vzgojo v primeru zagotovitve zadostnih proračunskih sredstev v obdobju štirih let. Okvirna ocena potrebnih sredstev za izvedbo sofinanciranja investicij v vrtce in osnovne šole znaša najmanj 25 milijonov evrov. Zaradi primanjkljaja sredstev ministrstvo trenutno še ne načrtuje razpisa.

Tako da kolegu Liscu se zahvaljujem, da je identificiral ta problem, nismo mi edini, nismo prvi, ta problem je na mizi, na nas, kolegice in kolegi pa je, prav zdaj, ko se dela osnutek oziroma predlog proračuna, da mi opozorimo na te zadeve in poskušamo pritisniti na vlado, da ta sredstva, torej minister Pikalo je zračunal najmanj 25 milijonov v 4 letih, da ta sredstva zagotovimo.

Pa da ne bom diskriminatoren, še poslansko vprašanje, naslovljeno na Vlado, naslovila pa ga je kolegica Lidija Ivanuša. Kar nekaj vprašanj. Tretje vprašanje: Kdaj bo vlada oziroma Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport znova sofinanciralo gradnjo vrtcev in osnovnih šol preko javnih razpisov? In odgovor na to vprašanje, Vlada odgovarja: Razpis za sofinanciranje investicij lokalnih skupnosti v predšolsko in osnovnošolsko vzgojo se lahko pripravi, ko je zagotovljen ustrezen obseg proračunskih sredstev, ki omogoča sofinanciranje večjega števila investicij v vrtce in osnovne šole v obdobju vsaj štirih let. Skladno s kriteriji in pogoji razpisa se za sofinanciranje izberejo tisti projekti, ki se izkažejo za najbolj potrebne, število izbranih projektov za sofinanciranje pa je odvisno od obsega zagotovljenih proračunskih sredstev ministrstva. Trenutni proračun Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ne omogoča izvedbe tega razpisa, pri tem pa velja poudariti, da se aktivnosti za zagotovitev sredstev izvajajo že dlje časa in se bodo tudi nadaljevale.

In še Vlada, a ne, kolegici poslanki: Pristojno ministrstvo je evidentiralo potrebe po novi investiciji v vrtce in osnovne šole ter pričakovanja lokalnih skupnosti po zagotovitvi sredstev s strani države, je pa za izvedbo novega razpisa potrebno zagotoviti najmanj 25 milijonov evrov, kot že navedeno, se bodo aktivnosti za zagotovitev sredstev za investicije v javne vzgojno-izobraževalne objekte nadaljevale tudi v prihodnje.

Tako odgovarja Vlada kolegici poslanki maja letos. Spoštovane kolegice in kolegi, hvala za vašo pozornost, za ta moj, se opravičujem, nekoliko daljši uvod, ampak stanje je alarmantno, je akutno, pred seboj imamo otroke v naših vrtcih, imamo otroke v naših osnovnih šolah in imamo seveda tudi najbrž enotno stališče, da je treba krepiti sistem javnega šolstva. No, po naše, to zdaj ni tema, je v sistemu javnega šolstva, so tudi zasebne osnovne šole in zasebni vrtci.

Hvala lepa, gospod predsednik.