Hvala lepa, gospod predsednik. Na vprašanje gospoda Ivanuše glede časovnice. Časovnica bo vezana na dinamiko sprejema večletnega finančnega okvirja za obdobje 2021-2027. Posebej finsko predsedstvo je najavilo, da bo oktobra, ko bo tudi Evropska komisija konstituirana v novi zasedbi, se bodo nadaljevala intenzivna pogajanja glede večletnega finančnega okvirja in znotraj tega bodo jasno tudi finančni kabariti? tega instrumenta lahko postavljeni. Za primerjavo na grobo lahko podamo eno sliko. Znotraj večletnega finančnega okvirja je trenutno za kohezijo, instrument, ki ga vsi dobro poznamo, predvideno okoli 29,5 milijard evrov po ocenah iz leta 2018 oziroma 371 milijard po tekočih cenah. Sedaj ta novi proračunski instrument bo bistveno nižji. Zaenkrat je beseda o obsegu podpore strukturnim reformam, ki bi bil nekje na nivoju 20 do 25 milijard evrov, medtem ko pa razprave o obsegu podpore za investicije v tem delu še ni, se še ni konkretizirala in bo sestavni del pogajanj o večletnem finančnem načrtu.

Slovenija bo imela možnost - ravno priporočila, ki jih v okviru evropskega semestra izda Evropska komisija in verificira Evropski svet - dejansko zaprositi potem tudi za sofinanciranje teh strukturnih reform, ki ste jih, gospod Horvat, poudaril. Vključno tudi z investicijami, s tem da je del, ki bo namenjen za spodbujanje investicij in pogoji zato še pravzaprav manj dorečeno. V prvi etapi, tako ocenjujemo na Ministrstvu za finance, da bo predvsem v prioriteti podpora strukturnim reformam in da bo evroskupina kot celota namenila državam članicam, ki so v evroskupini dodatne spodbude skozi ta instrument.

Na razpravo gospoda Mesca glede vodenja evropske ekonomske politike, To je širša tema ali je evropski način reševanja krize bil ustrezen ali ni bil ustrezen, pač druge države, kot je na primer ZDA, jasno mislim na predvsem drugih osnovah vodijo. Ampak ključno mislim, da bi se morali v načinu delovanja tega instrumenta za naprej osredotočiti potem katere od teh reform, ki smo jih identificirali, ki nam jih je predlagala tudi Evropska komisija bi lahko podprli s tem instrumentom. Naslednje kar se tiče področja investicij kako bomo dodatno kreirali pogoje za oživitev naložb. Tukaj pa ne gre samo za naložbe iz javnih sredstev, to se pravi iz proračunov, financirane po načelu proračunskega financiranja, ampak predvsem tudi širše naložbe z vidika spodbujanja naložb v zasebnem sektorju in samo kombinacija teh dveh mehanizmov potem lahko ali pa teh dveh tipov naložb lahko zagotavlja potem tudi prispevek ali pa spodbudo k gospodarski rasti. Toliko bi dodal.

Etapa, ki je vezana še potem na operacionalizacijo mehanizmov za spodbujanje investicij, še sledi.