Hvala lepa. Gospe in gospodje, če upoštevamo to, kar je temelj tega okvira, o katerem danes razpravljamo, je treba po mojem mnenju poudariti, da končne rešitve tega, kar je tukaj zamišljeno, se pravi instrumenta za konvergenco in konkurenčnost še niso določene. To je tisto, kar moramo najprej upoštevati. SE pravi, da se pogovarjamo o okviru. Ta okvir tudi ne bo predstavljal obremenitve za proračun Evropske unije, kar je tudi obrazloženo v obrazložitvenem memorandumu.

Je pa nekaj po mojem mnenju bistveno. Gre za dva nivoja. Se pravi gre za strateške usmeritve, ki jih lahko Svet za ekonomske zadeve pri Svetu Evropske unije usmeri na celotno euroobmočje, se pravi na vse članice, ki imajo evro kot svojo valuto in pa tisto, kar je oblikovanje smernic za posamezno državo, s katerimi se določajo reformne in naložbene politike, ki so relevantne predvsem na konkurenčnost in pa za istosmernost. Tukaj je vpliv Sveta Evropske unije prevladujoč. In ta vpliv bo v bodočih aktivnostih soočen s prostovoljno naravo sodelovanja držav članic, katerih valuta je evro, v tem proračunskem instrumentu. To je posebej poudarjeno tudi v gradivu. Gre za prostovoljno naravo sodelovanja držav članic. Tukaj vidim, da bo vsaka država imela možnost zagovarjati lastno konsistentnost, v kolikor bo pač sposobna. Ker nekaj je treba vendarle poudariti. Tisto kar pridobivamo priporočil s strani Evropske unije ima eno samo značilnost. Čisto vse se nanašajo na povečevanje odhodkov državnega proračuna za katerokoli dejavnost govorimo. Hkrati pa nam ta ista Evropska unija omejuje zlasti v okviru fiskalnega pravila oziroma fiskalnih pravil uporabo proračunskih odhodkov. To pomeni, da gre za svojevrsten medikament ponujen s strani institucije Evropske unije, ki konzumenta, v tem primeru Republiko Slovenijo, v isti sapi paralizira in stimulira. Mi lahko rečemo samo to, da takšnih zdravil niti ne potrebujemo.

Tisto kar je v perspektivi potrebno poudariti je, da bo potem, ko bo okvir določen in ko bo okvir določen in ko bo proračunski instrument začel veljati, potrebno v njega tudi določen znesek financirati s strani Slovenije. Tega zaenkrat mislim, da še ni znano, če so kakšne perspektive v tem pogledu odprte, prosim državnega sekretarja, da na to odgovori. Definitivno pa je, zlasti kar se tiče naložbene politike, to verjetno tudi priložnost za Slovenijo, da ob ustreznem lastnem deležu pridobi dodatna evropska sredstva za financiranje pomembnih investicij. Iz tega vidika se mi zdi ta proračunski instrument potreben, pomemben in ga seveda tudi v DeSUS bomo podprli.

Na ta način tudi končujem. Ali želi še kdo razpravo? Če ne, potem, državni sekretar gospod Dragonja, izvolite imate besedo.