Hvala lepa, gospod predsednik. Dobro jutro, spoštovane poslanke, poslanci. Danes imamo bolj zgodnjo uro in Vlada prosi tudi Državni zbor, Odbor za finance, da poda podporo uredbi o okviru za upravljanje proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost za euroobmočje.

Treba je reči, da gre za nov instrument za vodenje ekonomske politike, ki so ga finančni ministri, predvsem evroskupine, pripravljali, o njem razpravljali kar praktično celo lansko leto in nadaljevali s temi razpravami še v letošnjem letu. 14. 12. 2018 so bila stališča finančnih ministrov evroskupine s tem v zvezi usklajena, tako da se postopek v bistvu pridobivanja mnenj in podpore držav članic evroskupine sedaj nadaljuje.

Na kratko bi predstavil kako bo ta instrument deloval in predvsem kakšne cilje bo instrument zasledoval glede na to, da gre za nove instrumente.

Gospodarska in finančna kriza, ki je v preteklih letih zajela Evropsko unijo in širše celoten svet, je tudi v Evropi zahtevala hitre korektivne ukrepe. Evropska unija se je takrat odzvala predvsem s sprejetjem ukrepov za ohranitev stabilnosti in celovitosti evroobmočja, predvsem stabilnosti evra. Instrumenti, ki so bili vpeljani v letih 2013 in 2014 so bili predvsem instrumenti na področju monetarne politike. Enotni sklad za reševanje bank in ESM – evropski sklad za stabilnost euroobmočja. Ni pa v tem obdobju bilo izrazito sprejetih instrumentov, ki bi podpirali fiskalno politiko držav evroobmočja. Zato so se dopolnjevale različne pobude, ki bi dodatno zagotavljale ojačanje stabilnosti evra tudi na fiskalnem področju. Eden od davkov krize je, da države članice euroobmočja s ciljno usmerjenimi strukturnimi reformami morajo povečati odpornost svojih gospodarstev, dodatno pa še z določenimi možnostmi intervencij na področju investicij.

Tako kot sem povedal so na vrhu držav euroobmočja 14. 12. 2018 voditelji unije pooblastili evroskupino, da pripravijo predloge za uvedbo proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost za euroobmočje.

Države članice so uskladile, da euroobmočje potrebuje tovrstni instrument in da naj tovrstni instrument postane del proračuna unije. Ključno je, da to tak proračunski instrument prispeval k odpornosti ekonomske in monetarne unije, ker bi podpiral izvedbo reform in delno tudi naložb, ki so namenjene obravnavi izzivov na področju konkurenčnosti in konvergence v državah članicah euroobmočja.

Kot sem poudaril gre za nov proračunski instrument, ki bo veljal za države evra in za države, ki so vključene v sistem EMR-2, ki bo spodbujal države k izvedbi napovedanih reform z neke vrste finančnimi spodbudami. Na tak način bi države euroobmočja vzporedno vodile fiskalno in ekonomsko politiko in delovale usklajeno s ciljem večje stabilnosti ter prispevale k ekonomski in socialni konvergenci. Predlagana uredba ureja področje vodenja oziroma upravljanja tega instrumenta. Ta temelji na procesih in časovnici evropskega semestra, ki je že dobro uveljavljen in ki predstavlja podlago za usklajevanje ekonomskih politik znotraj unije in držav članic.

Na podlagi uredbe bi bil Svet za ekonomske in finančne zadeve, v katerih bi imeli glasovalno pravico samo države članice euroobmočja, zadolžen za sledeče naloge: sprejem splošne strategije in nadzora v zvezi z reformami in naložbami v euroobmočju in pa za določanje smernic za posamezne države v zvezi s ciljem reform in naložb, ki jih bo podprl ta proračunski instrument.

Predlagana uredba zlasti določa, da bo Svet vsako leto v okviru proračunov o ekonomski politiki euroobmočja določil strateške usmeritve glede reformnih in naložbenih prioritet za euroobmočje kot celoto. Nato pa sprejme poročilo s smernicami za posamezne države naslovljeno na vse države članice euroobmočja, o ciljih reform in naložb, ki bodo podprte v okviru proračunskega instrumenta.

Države članice euroobmočja se lahko odločijo ali bodo predložile predloge reform in naložb v okviru proračunskega instrumenta in zahtevale oziroma prosile za sofinanciranje tega načrta. Proračunski instrument lahko določi minimalno nacionalno stopnjo sofinanciranja kot odstotek skupnih stroškov reform in predlaganih naložb. Svet bo na podlagi ocene komisije ugotovil, za katere države članice se šteje, da se soočajo z resnim upadom gospodarske aktivnosti, da bi se prilagodile nacionalne stopnje sofinanciranja v okviru prihodnjega proračunskega instrumenta.

Pričujoča uredba o upravljanju proračunskega instrumenta je v prvi vrsti korak k njegovi vzpostavitvi, ni pa še to dokončno operacionaliziran instrument na evroskupini in ostalih odborih sveta poteka nadaljnja razprava o konkretnih rešitvah glede lokacije sredstev. To se pravi o ključih, o načinu financiranja, o možnosti sofinanciranja in na splošno o umestitvi tega instrumenta v večletni finančni načrt. Prav tako še ni jasnega dogovora o višini sredstev, ki bodo znotraj proračuna namenjena za ta instrument.

Za Slovenijo kot članico euroobmočja bi ta instrument lahko predstavljal dodatno finančno spodbudo za uveljavljanje in izvajanje reform ter tudi za spodbujanje določenih naložb, zato je bilo načelno stališče tekom teh razprav o vzpostavitvi tega instrumenta pozitivno. Minister se je s tem v zvezi posvetoval s finančnimi ministri držav euroobmočja. Posebej se je na to temo pogovarjal tekom svojega srečanja z vodjo evroskupine, s portugalskim finančnim ministrom Centeno?. Na osnovi teh konzultacij se je minister odločil, da predlaga Vladi in Državnemu zboru, da ta instrument podpremo.

Predlog, ki je oblikovan in za katerega prosimo za potrditev, je, da Republika Slovenija podpre predlog okvira za opravljanje proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost in s tem sprejetje uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepu za opravljanje instrumenta. Okvir za upravljanje predstavlja predpogoj za dokončno oblikovanje in uveljavitev delovanja samega instrumenta, katerega končne rešitve še niso določene.

Način upravljanja novega instrumenta kot je predlagan v uredbi spodbuja okrepitev dialoga med institucijami Evropske unije zlasti med evropskim parlamentom, Svetom in komisijo s ciljem zagotavljanja smernic za ekonomsko politiko glede reform in naložb, ki jih bo podprl nov proračunski instrument.

Toliko bi bilo v povzetku, če pa bodo vprašanja, pa bomo lahko zagotovili še konkretne odgovore. Hvala lepa.