Hvala lepa za besedo.

Sem Marjan Hudorovič in prihajam iz Občine Kočevje, kjer sem tudi na občinskem svetu svetnik.

Zdaj, to, kar ste uvodoma rekla, da se dotaknem prvo tega, kar ste dogaja sedaj v naši občini. Ker verjetno to vas tudi najbolj zanima.

No, jaz pravim, da naša občina, se opravičujem, tudi čestitam za odbor, pododbor v bistvu, ki ste ga ustanovili, kar je dobrodošlo in tudi hvala za povabilo, ker pač nisem navajen tako, da se še enkrat res opravičujem, no.

Zdaj pa, da gremo naprej. Da se dotaknem varnosti v našem mestu. Jaz mislim, da naše mesto kot mesto, ne izstopa od ostalih mest. Nikakor. Jaz ne rečem, da nimamo težav. Mi imamo težave, ker se pač dogajajo določene stvari in potem, kot je bilo tudi v medijih prikazano, je tu šlo več ali manj vse na romsko populacijo, kar se ne strinjam s tem in tudi ni temu tako. Vse to, kar se je dogajalo, tudi vandalizem in vse to, kar je, so bili neki mladoletni. So tudi Romi zraven, mladoletniki. Mogoče že kakšen polnoleten zraven ampak tukaj so tudi fantje ne-Romi. Ker so skupaj in jaz mislim, da vsi ti povzročitelji imajo svoje ime, imajo tudi svoj priimek. Tako, da, saj pravim, dogaja se, v vseh občinah v bistvu več ali manj imamo težave. Tako, da, je pa nekaj, kar je bistvenega pomena, vsaj za mene. Zdaj, to kar se pač dogaja v Kočevju in kar je bilo prikazano, pritisk tudi na Ljubljano bom rekel, iskanje pomoči. Jaz mislim, da je to bilo vse nepotrebno. Zakaj? Ker vsaka občina ima svoje institucije. Mislim, da je temu tako. No, tako je tudi naša občina. In tudi dosti kritike gre na policijo. Jaz pa pravim tako: da policija več ali manj opravi dobro svoje delo. Ne, da ne. Ga opravi. Rečeno je bilo tudi, da policija ne sme v naselja, da se ne upa. To ni res. Kadar koli, ni pomembna ura, nič, če je potrebno so v naselju. In tudi so posamezniki, ko gredo sami v naselje. Ne rabi jih iti 20. Tudi teh težav nimamo.

Je pa nekaj drugega. Ko policija svoje delo opravi, takrat jaz mislim, da institucije nad njimi svojega dela ne opravijo. To pomeni tožilstvo in pa seveda sodišče naprej. Tukaj, to je ključnega pomena, da se te stvari začnejo pošteno, enakopravno, da nimamo nobenih razlik. Ker večina pravijo, pač »večinsko prebivalstvo se kaznuje, Romov pa ne«. Ni res, večkrat je to nasprotno. Po mojem bi moralo biti pravično, da za isto dejanje odgovarja eden in ta drugi enako. To je to.

Potem pa, seveda, kot gospod poslanec zmeraj poudarja, da se ne plačujejo kazni. Tu imamo res velik problem. Tu bom dal pa prav večinskemu prebivalstvu, ker, recimo, nekdo, ki je v službi, vsekakor dela in če ima kazen, če je sam ne plača, se mu lahko avtomatsko tudi odtrga. Pri Romih je pa to povsem drugače, ker pač nimajo službe, od socialnih transferjev se tega po zakonu ne sme, ker je to za preživetje, neke lastnine, kakorkoli, nimajo pisane na sebe. In potem si ljudje mislijo in predstavljajo čisto drugače, aha, njega je pustil, mene je pa kaznoval. Ker spet ni res, a veste, ker res policija dela čisto pošteno, kadar mene ustavi ali koga drugega, nobenih razlik ni. Če je pa kontrola, da mora tudi avto pregledati, ga pregleda tako meni kot vsem ostalim, tu ne gre niti eden skozi. Mislim, da tega res ni, ko se tako pogovarjajo in potem ostane nekdo krivec, ki sploh ni. In mislim, da je tu treba stvar razčistiti, da bodo ljudje vedeli, da je to tako. Zdaj, kako najti rešitev. Če ni moč nikakor, recimo, da bi se te kazni nekako, kot je gospod Baković večkrat poudaril, da se te kazni nekako, če je neka možnost, izbrišejo, ampak vsem državljanom in državljankam, ne govorim zdaj o Romih. Potem pa seveda naprej najti način, kako priti do tega, da se potem te kazni odplačajo. Jaz sem razmišljal tudi v tej smeri, da bi, recimo, lahko tudi zdaj, ko so transferji, kjer se ne sme odtrgati, bi dal dve možnosti vsakemu. Prva možnost je vsekakor plačilo - no, so tri možnosti, ne dve, ta je prva. Druga, recimo, je tu potem zapor, vsekakor. Tretja možnost bi pa bila, da mu damo na izbiro zapor in delo, da se sam javiš, odslužiš, lepo hodiš v službo, pač, kolikor je tega, zdaj je odvisno od višine. Seveda, potem je stvar dogovora, se dogovorijo. In jaz mislim, da bi tu bil, ne vem, nek prvi korak in da bi vsak šel lažje, da se to odsluži, da lepo dela, v bistvu to kazen. In potem, seveda, za naprej bi se navadil tudi zjutraj vstati, ve, da ima neko obveznost. In mogoče celo potem, če je priden nekdo, ostane v službi. Mislim, da bi bilo to zelo pametno, ker jaz sem tudi predlagal in večkrat sem rekel, ko imamo javna dela. Če greš delat, pač izgubiš socialno. Ampak jaz sem šel tako na čez pa sem rekel, včasih malo za hec, včasih pa zares, dajmo jim na tri mesece, vsakega zaposlimo na tri mesece, ne rabimo mu vzeti socialne. Dajmo za začetek jih navaditi delat. Ampak bolj bi šel na to mladino, ko so mlade družine in to, tako da se navadijo delat.

Vse, kar je kolega povedal, več ali manj vse drži. Tudi jaz sem za to, da se naselja razpršijo. Če se drugače izrazim, čim manj Romov na kupu, kar je dobrodošlo. To obvezno potrebujemo in to tiste rešitve.

Pa tudi, kar se tiče šolstva. Mi zdaj vsi pravimo, otroci morajo iti v šolo. Saj to ni problem, saj več ali manj bodo zdaj hodili v šolo, do 15. leta in adijo. Ne, mi si moramo prizadevati, da bodo otroci končali šolo, to si moramo prizadevati, to je obvezno. Ampak to lahko naredimo edino tako, da pritisnemo na starše. S starši se je treba čim več pogovarjati. Lahko vam povem, ker govorim iz izkušenj. Jaz imam pet otrok, pa niti eden ni končal osnovne šole, ne. Imamo že vnukinjo, ki je sedaj 18 let stara, in nisem vedel, kako bi to lahko šlo naprej. In vam povem, bil sem preko javnih del zaposlen na Ljudski univerzi Kočevje in tam so mi punce svetovale. Naša vnukinja je šla iz sedmega razreda na lesarsko, kar ni bilo dobro. In so mi svetovale, naj jo izpišem in prijavim na ljudsko univerzo, kar sem tudi naredil. Na ljudski univerzi je naredila osmi in deveti razred v enem šolskem letu. Danes jo imam že v drugem letniku trgovske šole. Ampak to ni vse. Glavni in ključni problem je pri Romih ta, ker fant in punca zmeraj pobegneta. In jaz sem šel na varianto, pač, kot so mi svetovale, da lahko ima punca fanta, da mi vemo za njega in da hodita skupaj, takrat ne bo šla od doma. In vam povem, da je bilo to res tako. 18 let je stara, še danes je doma in še vedno ima fanta in še vedno hodi v šolo. Tako da res to ogromno pomeni. Treba se je s starši pogovarjati, ker več ali manj tudi pri nas v Kočevju naši romski otroci gredo tudi na bencinsko črpalko, gredo v trgovino sami, kar ni prav. Imeli smo tudi že sestanke in tudi dogovor, da če otroci gredo sami, bodo tudi za to odgovarjali. Tu pa res morajo malo bolj tudi vsi centri za socialno delo, oni so pristojni za družine, za otroke in mladoletnike, tudi oni lahko naredijo ogromno, ampak ne sami.

In zdaj - da ne bom predolg, tudi zaradi ostalih - je zelo pomembno, kar se tiče financiranja občin. Zdaj denar, kot je bilo rečeno, da ne vejo, kje je denar, ne vejo, kaj, jaz teh problemov v Kočevju nimam. Tudi gospod poslanec je bil podžupan Občine Kočevje, ko so se naselja urejala. Imamo tri urejena naselja. Zdaj imamo eno naselje v fazi legalizacije, v bistvu se že dela. Tudi preko javnih razpisov so se ta tri naselja urejala. Tako mislim, da je tu šlo, pač tam, kjer je potrebno, tega se ne bojim za našo občino. Si pa želim, da se vrne spet razpis, ne v istem obsegu, kot smo ga imeli, ker mislim, da prva runda je bila pri razpisu celo 6 milijonov, ko ste začeli s temi razpisi. Potem se je to zmanjšalo na 3, seveda, potem pa samo na milijon evrov. Milijon evrov, kar se tiče razpisa za romsko problematiko ali tematiko, za celo našo državo, vemo sami, da ni nič. Tako bi vam jaz tu nekako položil na dušo, če si želite ali želimo, da stvari uredimo in gremo naprej na boljše, potem je obvezno, da se razpis za romsko tematiko poveča in da se nekako prilagodi potrebam občin. To pomeni, ena občina bo rabila, da bo naselje nekako urejala, mogoče naslednja občina bo rabila, ker - kot je že on omenil - imamo tudi te stare hiše, ki so zapuščene, recimo, in to bi lahko potem tudi preko razpisa občina kupila, seveda, če je to treba malo urediti, in bi dala potem najemniško pogodbo, recimo, za neko družino, ki si želi. Ker, glejte, verjeli ali ne, mi imamo ogromno Romov, ki si želijo iz naselja ven, ne želijo biti. In vprašamo, pa zakaj ne bi bil - ne. Največji problem je, če otrok raste v romskem naselju. Tisti otroci, ki so izven naselja, so povsem drugačni otroci. Ker tisti otroci, ki so izven, se prilagajajo večinskemu prebivalstvu, ti, ki so v naselju, so pa taki, kot so bili 20 ali pa 50 let nazaj.

Toliko zaenkrat. Hvala lepa.