Hvala lepa za besedo, predsedujoči.

Lep pozdrav še z moje strani!

Poglejte, saj ves čas opozarjamo v Levici, da so ti cilji, ki smo si jih zastavili, absolutno premalo ambiciozni. Kolega Trček je vse zelo nazorno povedal, danes se obeta ponovno podnebni shod Mladih za podnebno pravičnost. Imeli smo tu že nujno sejo na to temo, v zvezi s prometom takrat, če se spomnite, v zvezi s širitvijo ljubljanske obvoznice, kjer smo jasno dokazali, kako je promet kot eden zelo velikih, če ne največji onesnaževalec, ko govorimo o izpustih CO2, problematičen v tem pogledu. In zdaj tu pravite, Slovenija - ja, po eni strani se strinjam, da pravijo v Evropi, da so cilji do 2030 premalo ambiciozni, kar je res. Po drugi strani pa se Slovenija strinja, da je treba podpreti cilj dosedanja neto ničelnih emisij toplogrednih plinov na ravni EU do leta 2050. Leta 2050 je prepozno, in to ves čas opozarjamo, ker cilj bi moral biti pravzaprav dvig temperature na 1,5 stopinje Celzija, 2 stopinji sta preveč. Jaz sem že takrat to govorila, pa bom še enkrat ponovila, ker verjetno je treba ponoviti tisočkrat, da se bo morda pa le prijelo. Namreč, primerjave s starodavnimi mehurčki v ledeni skladih Antarktike kažejo, da je danes v zraku dejansko največ ogljikovega dioksida v obdobju zadnjih treh milijonov let celo. In strokovnjaki, ki proučujejo atmosfersko fiziko in morsko kemijo, ugotavljajo, da smo ljudje spremenili ozračje, biosfero in slane globine na način, kot je to do sedaj uspevalo le vulkanom in trkajočim celinskim ploščam. In zdaj, če bi si mi za trenutek predstavljali planet brez nas, brez ljudi, ki smo pravzaprav največji onesnaževalci ozračja, bi v tem primeru že zdaj, ta trenutek planet potreboval za popoln obrat oceanske vode več kot tisoč let; tako daleč smo že zavozili, kar se tiče okolja. In tudi to še ne bi Zemlje vrnilo v predindustrijsko stanje. Med oceanom in ozračjem bi sicer začelo vladati nekoliko večje ravnotežje, ampak še vedno bi bili prepojeni z ogljikovim dioksidom. Skratka, če nas več ne bi bilo, bi geološki cikel za znižanje ravni količine ogljikovega dioksida na raven, kakršna je bila pred industrijsko revolucijo, torej pred našimi posegi v okolje, potrebovali kar sto tisoč let. Predstavljajte si, danes se nahajamo v tem stanju. In Mladi za podnebno pravičnost in sploh strokovnjaki že dolgo opozarjajo, da lahko pride do podnebnega zloma kaj kmalu po letu 2030, mi se pa še zmeraj pogovarjamo o letu 2050. In kar je pa najbolj cinično, ko smo imeli to sejo tukaj, ko se je premier in ko so se pogovarjali z Mladimi za podnebno pravičnost, nekaj dni pozneje je nastopilo to vprašanje širitve ljubljanske obvoznice - kot da se nobeden ni pogovarjal nič, nič povedal. V Sloveniji promet že zdaj povzroča kar 32 % vseh emisij toplogrednih plinov, to je dejstvo. In tudi zdaj, ko sem brala o tem, ko se NEPN pripravlja, človek, ki koordinira skupino, ki to pripravlja, opozarja, da je promet največji problem v Sloveniji in je največji onesnaževalec. In namesto da bi se mi usmerili, fokusirali na posodobitev železniške infrastrukture, kar v Levici tudi ves čas vztrajno ponavljamo - ne, mi bomo dali 800 milijonov, recimo, ali pa milijardo 200, ne vem natančno zdaj številke, za širitev ljubljanske obvoznice. Tudi študije kažejo, da 800 milijonov zadošča, da bi se posodobilo celo železniško omrežje okrog Ljubljane, da bi Ljubljano povezali z vsemi temi tako imenovanimi satelitskimi mesti. In če bi mi to železniško infrastrukturo dejansko posodobili, verjemite, ljudje bi se vozili z železnico, če bi bil seveda dovolj frekventen mestni promet, če bi bil dovolj posodobljen, na pa da smo v nekih starih časih, kar se železnice tiče.

Skratka, poglejte, Slovenija vedno prikimava in podpira vse te cilje, ampak mislim, da bi bilo treba jasno v Bruslju zavzeti stališča, predvsem pa doma, ker mi, ne samo, da kimamo, mi napačne politike vodimo tukaj doma. In 2050, oprostite, je dejansko prepozno, 2050 se verjetno več ne bo sploh o ničemer pogovarjati, ker se bodo verjetno… že zdaj vidimo, kakšne katastrofe se dogajajo, poplave, suše in tako naprej. Ali je kdo preračunal, koliko škode je v kmetijstvu, koliko Slovenija izgubi denarja zato, ker prihaja do poplav in suš, samo v kmetijstvu. In če bi mi to preračunali, bi videli, ne samo, da ogromna sredstva dajemo v sanacijo, namesto da bi vlagali v posodobitev infrastrukture in v preventivo. Da ne omenjam, da uničujemo dejansko ozračje, okolje, s tem da imamo kar srečo, ko imamo dovolj gozdov, dovolj raznovrstno naravo, zaenkrat še dovolj, kljub vsemu neokrnjeno, da bi lahko gradili na tem, ne pa da jo uničujemo, ob zavesti in ves čas pravimo, ja, podpiramo, razumemo pariške podnebne cilje, seveda, podpiramo to, podpiramo ono, v resnici se pa ne zavedamo, mi samo kimamo. Dajmo, no, lepo prosim, zavzeti eno proaktivno držo v Bruslju in se postavimo četudi na čelo tistih, ki zagovarjajo progresivne politike, ne pa da vedno samo kimamo in kimamo in kimamo, s tem da vemo, kaj se dogaja.

Hvala zaenkrat.