Hvala za besedo.

Prihodnji teden bo, kot ste že omenili, potekalo redno zasedanje Sveta za okolje. Opravljena bo politična razprava ministrov o dolgoročni viziji EU za podnebno nevtralno gospodarstvo.

Predvideno je sprejetje treh zaključkov sveta. In sicer: zaključka o pripravah na zasedanje KOP, ki bo decembra v Čilu; zaključku o krožnem gospodarstvu in zaključki o 8. okoljskem akcijskem programu.

Zdaj bom pa prešel kar k posameznim točkam dnevnega reda.

Prva bo razprava o dolgoročni viziji EU za podnebno nevtralno gospodarstvo. Kot veste je Evropska komisija v novembru lanskega leta objavila EU dolgoročno nizkoogljično strategijo, ki predstavlja osnovo za določitev EU o dolgoročnih ciljih zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2050. O tem smo tudi v Državnem zboru že večkrat razpravljali in tudi sprejeli stališče v katerem Slovenija podpira to vizijo ogljične nevtralnosti do leta 2050. Finsko predsedstvo namerava razpravo ministrov usmeriti predvsem v pomen pravičnega prehoda na podnebno nevtralnost oziroma ogljično nevtralnost znotraj vseh sektorjev, kar je poudarjeno v vseh razpravah sveta. Ključnega pomena pri prehodu pa se dajejo na raziskave, razvoj in inovacije ter njihovo financiranje, pri čemer pa je potreben horizontalen prestop in ustrezna koordinacija med vsemi sektorji. Ministri se bodo v razpravi osredotočili na pogoje spodbude in sektorske ukrepe, ki bi jih morala zagotoviti EU za doseganje tega dolgoročnega podnebnega cilja in pa sektorske ukrepe za okrepitev prizadevanj za doseganje tega cilja.

Kar se tiče stališča Republike Slovenije – podpiramo ta cilj neto ničelnih emisij do leta 2050. Prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo pa mora biti družbeno pravičen in upoštevati relevantne nacionalne okoliščine. Zavzemamo se tudi za ustrezno financiranje na EU ravni, ki mora biti geografsko uravnoteženo in na voljo vsem regijam, ki bodo prizadete ob prehodu na podnebno nevtralnost. Kot sem že omenil, moramo okrepiti tudi vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije.

V okviru druge točke razprave, kjer se bodo, ki bo potekala v okviru priprav za KOP 25, ki bo decembra v Čilu. Zaključki sveta za nastop EU predstavljajo enotno stališče, ki ga bo EU in pa seveda države članice zagovarjale na podnebni konferenci. Ključni poudarek v teh zaključkih je, da nacionalno določeni prispevki na globalnem nivoju ne zadostujejo tem ciljem Pariškega sporazuma. In da bodo vse države morale v bistvu okrepiti svoja prizadevanja, da bomo dosegli oziroma zaustavitev globalnega segrevanja 1,5 stopinj. Izpostavljen v zaključkih je še pomen mednarodne podnebne razvojne pomoči za doseganje ciljev in zavez EU, da bo pač EU še naprej vodilna donatorka razvojne pomoči. Glavno odprto vprašanje pa se nanaša na pregled in poročanje držav o nacionalno določenih prispevkih za zmanjševanje emisij do leta 2030, kar je potrebno sporočiti sekretariatu Združenih narodov do najkasneje v začetku leta 2020.

Kar se tiče stališča našega, pa podpiramo, da zaključki sveta opozorijo na znanstvena poročila, ki kažejo, da trenutni podnebni ukrepi na globalni ravni ne zadostujejo. Prizadevali pa si bomo še naprej za okrepljeno vlogo znanosti pri podnebnem ukrepanju. Kar se tiče pa cilja ogljične nevtralnosti 2050 – sem že omenil, ta cilj tudi podpiramo.

V okviru tretje točke o 8. okoljskem akcijskem programu bodo ministri tudi imeli razpravo. Zaključki nalagajo komisiji, da pri pripravi tega osmega akcijskega okoljskega programa izhajaj iz Agende 2030 za trajnostni razvoj Pariškega sporazuma in pa drugih sprejetih dokumentov na ravni EU. Glavna usmeritev je zelen prehod, ki mora biti pravičen in ustrezno integrirati družbene, gospodarske in finančne vidike oblikovanja evropske okoljske politike.

Pri stališču Republike Slovenije se bomo zavzemali za okrepljeno vlogo zadnjih dosegljivih znanstvenih spoznanj pri pripravi okoljskih politik in izkoriščanju priložnosti, ki ponujajo nove tehnologije ter digitalizacija na področju okolja. Prav tako menimo, da je potrebno okrepiti povezavo med okoljskimi politikami EU in doseganjem ciljev trajnostnega razvoja skladno z Agendo 2030.

V okviru razprave o krožnem gospodarstvu bodo ministri v nadaljevanju to razpravljali zaključke Sveta, ki ga jih je pripravilo finsko predsedstvo. Krožno gospodarstvo je eno izmed treh prioritet finskega predsedstva. Namen zaključkov pa je podati politično usmeritev za razvoj novega akcijskega načrta za krožno gospodarstvo, ki je poudarek na ključnih sektorjih, v katerih je potrebno večje ukrepanje v smeri prehoda na krožno in trajnostno gospodarstva, so gradbeništva, prehranski sektor, tekstil, mobilnost in elektronika. Večji poudarek pa je dan tudi povezanosti in sinergijam med krožnim gospodarstvom s področjem podnebnih sprememb in biodiverzitete.

Stališče Republike Slovenije v okviru te točke. Slovenija podpira sprejetje teh zaključkov o krožnem gospodarstvu. Predvsem pozdravljamo tudi pripravo novelirane strategije krožnega gospodarstva na ravni EU, ki bo moral nasloviti več področij od obstoječe strategije. Pozdravljamo tudi prepoznavo vloge mest in potrebo po ustvarjanjih nacionalnih in mednarodnih partnerstev. To je to zaenkrat.