Ja. Spoštovani lepo pozdravljeni.

Dokument o poklicnih kompetencah smo sprejeli sredi maja. Ključni roki so padli v julij in avgust. Združenje je odločevalce opozarjalo na številne težave, ki jih implementacija dokumenta lahko prinaša. Te težave so se res zgodile, tudi zato smo danes tukaj. Minister je na tej izkušnji napovedal spremembe na področju poklicnih kompetenc in aktivnosti, kakšne bodo in kaj bodo prinesle, je zaenkrat še uganka. STA je 17. septembra poročala, da so se v Zbornici-zvezi postavili v bran dokumentu.

Po besedah predsednice so dokument pripravljali dokument iz stroke, res je. Na vprašanje koliko srednjih in koliko diplomiranih sester bi v Sloveniji sploh potrebovali, pa predsednica ni znala odgovoriti. Dejala je, da bo poglobljenih analiz o tem v preteklih letih ni bilo. Sprašujem se, ali si v Sloveniji lahko to privoščimo. Ali lahko sprejmemo tak dokument, ne da bi prej preverili koliko diplomiranih sester bomo na podlagi spremenjenega dokumenta sploh potrebovali. Ali jih lahko zagotovimo na trgu dela? Kaj bodo počeli vsi tisti, ki so doslej to delo opravljali in ga v bodoče več ne bodo smeli opravljati? Koliko nas bo to stalo in nenazdanje ali imamo za to zagotovljen denar? V Združenju smo te številke izračunali na podlagi predlogov novih standardov, ki temeljijo na prenovljenih kompetencah in jih pripravljajo Zbornica-zveza, sindikati in Ministrstvo za zdravje.

Na primarni ravni bomo potrebovali dodatnih 2200 diplomiranih sester, pri čemer bo tisoč srednjih sester ostalo brez ustreznega dela. V bolnišnicah bomo potrebovali dodatnih 1850 diplomiranih sester, skupaj torej več kot 4 tisoč dodatnih diplomiranih medicinskih sester, ocenjeni strošek na letni ravni znaša 95 milijonov evrov. Odločevalci priznavajo nastale težave in pravijo, da je dokument naplavil vse anomalije, ki so se v slovenskem zdravstvenem sistemu nabrale v zadnjih desetletjih. Nekateri ste ob tem s prstom kažete tudi na vodstva zdravstvenih zavodov, češ da v preteklih letih niso kadrovali v skladu s kompetencami. Sprašujem, kako pa naj direktor v splošni ambulanti namesto srednje sestre zaposli diplomirano sestro, če pa standard določa, da lahko zaposli srednjo sestro in tudi zavarovalnica plača zgolj srednjo sestro. Pravzaprav ne plača niti srednje sestre, kajti izvajalci o cenah zdravstvenih storitev nimajo pokritih niti tistih stroškov dela, ki so določeni v standardih. A lahko verjamete, da Zavod za zdravstveno zavarovanje za plačilo stroškov dela uporablja plačno lestvico, ki je za 3,68 procentov nižja od plačne lestvice, ki jo je Vlada s sindikati dogovorila v kolektivni pogodbi.

Zdravstvo ima na letni raji 45 milijonov evrov izpada prihodkov. To je ves denar, ki so ga dolžni plačati zaposlenim, saj je to iztožljivo. Vlada je s sindikati dogovorila spremembe v premijah kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Tudi to ni zajeto v cenah. 12 milijonov na letni ravni. S prvim septembrom smo povišali dodatke za nočne, nedeljsko in praznično delo. V letošnjem letu je 5 milijonov izpada prihodkov, ki niso pokriti v cenah. Sprejeli smo spremembe na področju regresa. Tudi tukaj 5 milijonov v letošnjem letu izpada prihodkov. Seštevek je 67 milijonov evrov. A si v takšnih razmerah lahko privoščimo nadstandarde pri zaposlovanju? Samo UKC Ljubljana ima letos iz tega naslova več kot 11 milijonov evrov izpada prihodkov.

Če je zdravstvo res prioriteta slovenske Vlade, potem morda lahko zagotovimo tako 70 milijonov, ki že danes manjkajo v sistemu in morda tudi 95 milijonov za dodatne stroške dela v zdravstveni negi. Ne moremo pa kratkoročno vplivati na dejstvo, da na trgu dela nimamo štiri tisoč diplomiranih medicinskih sester, s katerimi bi napolnili novo nastale potrebe. Tisti trenutek, ko bomo sprejeli nove standarde in bodo zdravstveni domovi objavili potrebo po dva tisoč novih zaposlitvah diplomiranih medicinskih sester, bomo izpraznili najbolj zahtevne oddelke v slovenskih bolnišnicah. Takšno dogajanje pa utegne resno ogrozit naš zdravstveni sistem.

Hvala lepa.