Hvala lepa, spoštovani predsedujoči. Spoštovani vsi navzoči!

Zahvaljujem se za ta uvod, ki je pravzaprav v veliki meri že povzel to kar bom sama povedala, bom poskušala čim krajše iti čez. In morda bi na začetku tudi jaz se malo dotaknila kronologije aktivnosti v povezavi z 38. členom, namreč kot je gospa Dimic že omenila, gre za posledico sprejetja evropske direktive o priznavanju poklicnih kvalifikacij na podlagi katere smo v Sloveniji že privedli dve poklicni skupini brez težav.

In na podlagi tega je 19. 9. 2017 bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je začel veljati 17. decembra. V četrtem odstavku 38. člena je pisalo, da mora razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno nego v sodelovanju z zbornico zdravstvene in babiške nege, zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov in soglasje ministrstva za zdravje, najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona sprejeti prenovljene poklicne aktivnosti. Kot veste se v treh mesecih to ni zgodilo, naslednja aktivnost se je zgodila 6 junija lani, ko je zdravstveni svet ta dokument obravnaval in sprejel sklep, da priporoča Ministrstvu za zdravje, da poda soglasje k temu dokumentu.

Tudi Vlada Republike Slovenije je v sklepu z dne 31. 1. 2019 pozvala Ministrstvo za zdravje, da pripravi predlog prenovljenih poklicnih aktivnosti in kompetence in 9 nujna seja odbora za zdravstvo 21 marca je prav tako podala poziv, da ministrstvo do 18 maja 2019 poda soglasje k usklajenemu besedilu prenovljenih poklicnih aktivnosti in kompetenc v zdravstveni negi. Kot je gospa povedala je minister podal soglasje 16. maja letos in dokument je bil 17. maja sprejet. Ta dokument je bil 17. maja sprejet. Zdaj, seveda ta dokument je za sabo potegnil neke roke, in sicer, da je v dveh mesecih potrebno, morajo izvajalci določiti delovna mesta diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov in v 30-ih dneh od sprejetja aktov sistematizacije tudi ponuditi sklenitev pogodbe.

Kaj pravzaprav prinaša ta 38. člen? Gre za priznavanje z delom pridobljenih kompetenc in aktivnosti ob izpolnjevanju pogojev določenih zakonov, se pravi v 15-ih letih 12 let pretežno tega dela in gre za ureditev zatečenega stanja za nazaj, se pravi mi urejamo nekaj kar se je že zgodilo. S tem dajemo zaposlenim, ki jih s šolanjem neke formalne izobrazbe niso dobili, pa to delo opravljajo eno pravno zaščito in seveda jim omogočamo primerljivo plačilo za primerljivo delo Seveda o implementaciji direktive sem že povedala, na to nas je v tem tednu opozorilo tudi združenje medicinskih sester, evropsko združenje medicinskih sester. 38. člen določa tri kategorije tehnikov, v glavnem gre za to, da v prvo kategorijo spadajo tiste, ki lahko dobijo izobrazbo oziroma so bile razporejene na delovno mesto diplomirane medicinske sestre direktno s pridobijo licence. V drugi kategoriji morajo zato opraviti še preizkus strokovne usposobljenosti in tako pridobijo licenco, v tretji kategoriji pa so tiste, ki se morajo za to še izobraževati, lahko pa potem nadaljujejo s tem delom. Kot ste navedli pravilno, so se izvajalci v implementaciji soočili s številnimi izzivi, kar pa absolutno ni posledica sprejetja tega dokumenta, ampak zatečenega stanja in neustreznega kadrovanja v preteklosti in tukaj žal moram povedati in okrcati mogoče malo vodstva javnih zavodov, ki niso upoštevala tega kaj kdo z določeno izobrazbo sme delati.

Tukaj smo se soočili res z izzivi. Nekateri delodajalci oziroma izvajalci so že prej zaznali težave in so recimo omogočali neka specialna znanja, kar pomeni, da so svoje kadre usposabljale in na podlagi tega jim podelili licence za posamezne kompetence, vendar to ni reševalo v celoti problema za izobraževanje. Zdaj, kot veste, je ministrstvo imenovalo delovno skupino, ki je poslala vsem izvajalcem anketni vprašalnik, spraševali smo jih kako se soočajo s temi težavami, želeli smo izvedeti predvsem kakšne težave imajo in od tistih, ki so se odzvali, moram povedati, da to anketiranje ni končano, odgovorilo je 50 % izvajalcev na primarnem nivoju, mislim, da 70 % na sekundarnem in 90 % na terciarnem, 40 % izvajalcev je odgovorilo, da pri implementaciji tega dokumenta nima težav. Ker niso bili vključeni domovi za starejše oziroma socialno varstveni zavodi smo poslali še enkrat vprašalnik vsem tistim, ki niso odgovorili in tudi tem zavodom in pričakujemo odgovore do konca tega tedna oziroma v začetku naslednjega.

Jaz sem prepričana, da ko govorimo o varnosti zagotavljanje kakovostne in varnostne obravnave mora biti primarna skrb vsakega zdravstvenega delavca, vsakega javnega zavoda in mislim, da vseh deležnikov v tej družbi, ki se z zdravjem ukvarjajo. Omenili ste, da predstavljajo kompetence oziroma sprejem tega dokumenta je nevarnost. Veliko izvajalcev je poročalo o pomanjkanju kadra. Tukaj bi vam rada predstavila nekaj podatkov, naša država namreč med državami Evropske unije, po nekaterih parametrih, dosega kar zavidljive podatke. Recimo, če pogledamo število medicinskih sester na tisoč prebivalcev - se opravičujem, ker ni gor številke – prvi stolpec je podatek za leto 2000 in drugi za 2016.

Zdaj, če pogledamo, kako je razmerje med medicinskimi sestrami in zdravniki, tudi vidimo, da je Slovenija precej nad povprečjem OECD in naslednji graf kaže na število diplomantov zdravstvene fakultete, kjer, poglejte, je Slovenija tudi zelo visoko uvrščena. Na podlagi, tudi pri deležu zaposlenih v zdravstvu, če pogledamo število prebivalcev na enega zaposlenega, nam je v letih od 2008 do 2017, precej se razmerje izboljšalo, kar pomeni, da parametri, neki kazalniki kakovosti, vseeno v evropskem merilu so dobri in tu je še zadnji graf, ki kaže kadre v zdravstveni negi. Spodnji modri stolpec kaže število diplomiranih sester, potem imamo tehnike zdravstvene nege čisto na vrhu, vmes pa višje medicinske sestre.

Skratka, jaz sem prepričana, da zaradi sprejetja dokumenta, varnost bolnikov nikakor ni ogrožena. Ogrožena pa je lahko zaradi nesoglasij znotraj delovnih okolij, znotraj timov, znotraj poklicnih skupin. Zato si iskreno želim na tem mestu pozvat vse deležnike k strpnosti in sodelovanju in ne razdvajanju, pri urejanju tega področja, kajti, ne smemo pozabit, zakaj smo vsi mi skupaj tukaj – pa naj gre za ministrstvo, za zavode ali za posameznike, ki delamo v zdravstvu. Tu smo zaradi pacientov in zaradi državljanov, da jim zagotavljamo zdravstveno oskrbo in to je pravzaprav naša primarna skrb.

In zdaj seveda, kje smo in kam gremo? Kaki so nadaljnji koraki? Ministrstvo je pripravilo predlog novelacije Zakona o zdravstveni dejavnosti-L in danes je bilo pridobljeno zadnje mnenje Službe Vlade za zakonodajo in jutri bo novela predana Vladi. Kaj v tej novelaciji urejamo? Urejamo licenco za strokovno področje, kjer pravzaprav tudi gre za varnost, za povečanje varnosti, kar pomeni, da bo licenca veljala za tisto področje, kjer so bile kompetence pridobljene in ne za drugo. Potem, v tej novelaciji podaljšujemo rok za pridobitev licence za tehnike zdravstvene nege iz prvega odstavka 38. člena in to mislim, da je eden zelo pomemben prispevek k temu.

Zdaj, zbiranje predlogov in poročanje o težavah pri izvajalcih še traja. Na podlagi podatkov, ki jih bomo dobili, na katerih nivojih primarnega, sekundarnega in terciarnega nivoja je največ težav, bomo pristopili tudi k določenim spremembam. Zdaj, kar se naslednjih korakov tiče, seveda bomo pomagali tudi pri reorganizaciji delovnih procesov, kjer smo že ugotovili neke pozitivne oziroma dobre prakse v nekaterih zavodih in mislim, da bi tistim zavodom, ki bi želeli in potrebovali pomoč, lahko pomagali. Kar se nadaljnjih korakov tiče, pa mislim, da je pomembno to, da se začnemo pogovarjat o tem, ali je smiselno - ponekod se že uvaja – nazaj uvesti nekatera določena znanja, kompetence, v srednje šole.

Čisto na koncu pa mislim, da je najpomembnejše to, da se problema lotimo sistemsko. Zakaj? Zaradi tega, ker urejanje področja zdravstvene nege parcialno, ne moremo ločit od zdravstvene oskrbe drugih poklicnih skupin. To se pravi, ko urejamo zdravstveno oskrbo, moramo gledat na vse poklicne skupine, ki to oskrbo tvorijo. Kar pomeni, če imamo zdaj na eni strani kapacitete, kamor spadajo trije stebri, pravzaprav, to so kadri, ki niso samo zdravstvena nega, kjer so tudi zdravniki, fizioterapevti, socialni delavci… skratka, vse skupine poklicev in imamo tukaj finance in imamo tudi tukaj organizacijo, govorimo o mreži in na drugi strani o potrebah prebivalstva, kjer so čakalne dobe, mislim, da je vse to treba združit in parcialno obravnavanje vedno povzroča dodatne težave, kar pomeni, da moramo poklicat za isto mizo vse akterje, vse deležnike v tem sistemu in naredit dobro rešitev, ki bo presegla, nekako, delo ene skupine in bo imela posledice na kadrovske normative tudi v prihodnosti, da bomo lahko načrtovali, koliko potrebujemo medicinskih fakultet, zdravstvenih fakultet, koliko rabimo katerega profila delavcev in kakšne so potrebe našega prebivalstva. Skratka, da to na isti imenovalec spravimo in potem na ta način naredimo korake naprej in pripravimo načrte za naslednjih 10, 20 ali pa celo 30 let.

S tem bi jaz zaključila, se vam zahvaljujem in…