Najlepša hvala, predsedujoči.

Jaz moram reči, da sem pravzaprav na nek način vesel, da lahko smo spet med vami, ker mislim, da o RTV-ju se je vedno koristno pogovarjati, ne glede na razlog. Sem pa resno razmišljal, da se tega zasedanja nebi udeležil iz preprostega razloga – zato, ker je v materialu tudi članek, ki RTV Slovenija poimenuje »javno hišo«. To mislim, da je za Odbor za kulturo Državnega zbora in za predlagatelja nedopustno. V hiši nas je 2250, ki se trudimo in označevati nas, kot zaposlene v javni hiši – oprostite, za mene je to nedopustno. Morda lahko umaknete ta članek, ki je nekje na 12. strani, če številčite. Dobro, je pa tudi narisano kdo je vodja te javne hiše ampak to me ne moti.

Zdaj pa, če gremo k sami vsebini. Tudi zaradi tega sem vesel, da je to razprava, ker se vidi kaj lahko danes mediji naredijo. Z bombastičnimi naslovi, ne da bi povedali kaj je vsebina, zanimirajo celotno družbo in potem mi, ki pojasnjujemo za kaj sploh gre, ostajamo nekako skoraj preslišani. No, k sreči bo danes tudi tukaj priložnost, da to povemo.

Nobenega davka na noben priključek ni. V tej hiši ste sprejeli zakon, ki določa, da poleg televizijskega sprejemnika – pri čemer se lahko vprašamo kaj danes sploh še televizijski sprejemnik je, ker vsak daljinec ima že kakšen gumb za kakšen Youtube ali pa za kakšen Netflix – da tudi tisti, ki imajo druge naprave so zavezanci za plačevanje prispevka. RTV tega do zdaj ni izvajala zaradi tega, ker ni mogla zagotoviti, da bi na teh drugih napravah, kot določa zakon, lahko gledali kompletne programe TV Slovenija.

Od prvega avgusta to lahko delamo. In jaz kot generalni direktor sem moral obvestiti vse, ki jih morda to zadeva, da zaradi tega, ker so spremenjene okoliščine, naj razmislijo ali so morda postali zavezanci za RTV prispevek. Tisti, ki ima še naprej radijski sprejemnik ali ki ima telefon, ki ni povezan z internetom – nič se mu ne spremeni, prosili smo ga, če se lahko še enkrat izjavi. Če se nebi, bi lahko račun zavrnil, skratka možnosti je več. Vsak, ki misli, da ravnamo narobe, ima še vedno sodno varstvo. Najprej s pritožbo na pritožbeni organ, na Ministrstvo za kulturo, potem pa sodišče, evropsko sodišče, ustavno sodišče. Ampak jaz kot direktor moram skrbeti za zakonitost. In mislim, da nisem prekoračil teh pristojnosti. Problem seveda nastane, če se slabo prebere. In potem, res, je to kot »davek na internet«. Vsi, ki imajo v družini prijavljen RTV prispevek, govorimo o družinah, vsi člani so vključeni v to, imajo lahko 100 tablic. Imajo lahko 100 telefonov – nič se jim ne spremeni. Po drugi strani pa – ali ste prepričani, da vsem tem, ki bomo poslali, no, saj smo že poslali, tem enaindvajsetim to obvestilo, da nimajo morda doma vendarle tudi televizije, da to mogoče jih malo prevprašamo njihovo dušo ali mirne duše še velja njihova izjava, da nimajo televizijskega sprejemnika? Prevprašamo. Če ne bodo odgovorili, bomo poslali račun, oni bodo rekli »ne, mi še zdaj imamo samo radio« in svet se bo vrtel naprej. Se pravi, veze nima to z samo povezavo.

In namesto, da bi bili ponosni, da smo to dosegli, ker tudi v drugih državah je enak postopek, tudi v drugih državah se je doseglo to, da so vse vsebine na spletu tudi in tudi druge države imajo plačevanje. Verjetno so se takrat ustvarjalci zakona 2005 sklicevali celo na kakšno državo. Ne verjamem, da je bila Slovenija unikum, ki bi to v Evropi uvedla.

Tako da se nam res tukaj kaže kako je to potrebno, da imate hišo na katero se lahko zanesete, da bodo imeli prave informacije ne senzacionalistične naslove. In zanašati se na članke, kjer sem jaz vodja javne hiše ne kaže in pa sploh ne v tem hramu… Pri tem je treba povedati, saj RTV ni požrešna. V skladu z ureditvijo imamo mi 10 tisoč gospodinjstev, ki so oproščeni plačevanja iz socialnih razlogov. Po postopku, ki je predviden, vsi tisti, ki so v težavah lahko gledajo RTV programe brez plačevanja. Potrebno je samo izpeljati postopke kot je predviden. Poleg tega jih je 6 tisoč invalidov. Pri čemer moram reči, da poznam dva, ki bi komot uvedla to oprostitev pa plačujejo 12,75 ker ravno njim ta radiotelevizija toliko pomeni.

Tako, da mislim, da je treba bolj pomisliti na to, kar lahko skupaj naredimo, da bodo te naši programi lažje dostopni vsem. Vi veste, da se mi prizadevamo za to, da bi dosegli, da bi v paketih, ki se ponujajo v mestu, ker v mestu ne moreš imeti sobne antene, dobili vsi možnost gledati naše programe brez nekega velikega nadomestila. Do zdaj še nismo uspeli. Seveda pritožbe, ker je prišlo verjetno do monopolnega dogovarjanja na Agenciji za varstvo konkurence, vendar postopke še traja. Vi danes v mestu ne morete gledati programov preko kabelskega sistema, ne da bi plačevali zraven še tam od 6 pa naprej evrov. Mislim, da to je pomembno tudi, da tukaj povemo. In mi nismo požrešni. Ta akcija se začeli januarja. Veze nima s tem, da so opozorili ustanovitelja, da ta sredstva, ki jih imamo sedaj nam ne zagotavljajo možnosti razvoja naprej ali vsaj ohraniti tega nivoja. To sta dve čisto ločene stvari. Tudi datumske se da ločiti. Mi smo dali vlogo maja. Računali smo, da bi morda res Vlada sprejela sklep do septembra. To se prav dve ločeni zadevi, pa se tukaj tlačita skupaj.

Jaz bi mogoče toliko zaključil tukaj. Hvala.