Hvala lepa, spoštovani.

Pravzaprav glede na dve uvodni intervenciji nimam kaj dosti za dodati. Razen to, da je vlada konec avgusta, se pravi 29. avgusta, je potrdila tudi informacijo o izvajanju slovenske strategije pametne specializacije.

Ključno sporočilo je torej, da vlada ugotavlja, da je bil narejen na tem področju velik napredek, predvsem ko gre za izboljšanje inovacijskega ekosistema, to je Tomaž prej že izpostavil. To bo na pozitivni strani. Zelo pozitiven odziv imamo tudi na terenu, s strani deležnikov, ki ugotavljajo, da je prišlo do bistvenega izboljšanja sodelovanja, tako med samimi gospodarskimi družbami, med gospodarskimi družbami in institucijami znanja in pa do neke mere tudi sodelovanje vseh prej omenjenih z državo, kar je nujno za preboj. Vse tovrstno sodelovanje je seveda podmazano, če smem tako reči, z financiranjem. Na tem področju pa, kot je že gospod Štrukelj rekel, ima ta država precejšnje težave. To se je odrazilo v najbolj dramatičen način letos pri objavi evropskega inovacijskega indeksa, kjer je Slovenija tako rekoč strmoglavila. V tem poročilu smo se kratko dotaknili tudi te teme. Ko ugotavljamo, časovno, kaj se je dogajalo, kdaj, na katerih podatkih ta temelji, je pač jasno, da brez financiranja se te negativni trendi ne bodo mogli obrniti navzgor. Mi smo, kot je v uvodu rekel Tomaž, podlage za izboljšano delovanje, torej veliki koraki so bili v tej smeri narejeni. To ne ugotavlja samo, kot ne rečem, vlada, pač pa ugotavljajo deležniki na terenu, ki vpijejo v tem, da je treba s tovrstnimi trendi nadaljevati – nadaljevati bo pa možno samo, če bo prišlo do, kot rešeno, izdatnejšega bistvenega povečanja financiranja, jaz bi rekel ne samo znanosti, pač pa celotnega znanstveno-raziskovalnega in inovacijega sistema.

Toliko. Hvala.