Hvala lepa, gospod predsednik. Lepo pozdravljene spoštovane poslanke in poslanci, gosti in gostje.

Torej, komisija Državnega sveta, kateri pristojnosti je tudi področje znanosti in razvoja, je poročilo pogledala. Seveda, tako kot je po navadi pri teh poročilih, mu ni kaj očitati kar se tiče preglednosti in neke logičnosti nizanja dejstev in ugotovitev.

Je pa tudi na podlagi tistih, ki so bili gosti naše seje, recimo tako predsednica Sveta za znanost in tehnologijo kot tudi drugi strokovnjaki, so pač vsi izpostavljali ključni problem znanosti, raziskovanja v naši državi. Zdaj, seveda težko bo reči kaj je bilo prej, kura ali jajce, vendar pa je seveda prišlo v zadnjih desetih, petnajstih letih do izrazitega umika znanosti izpod radarja interesa javnosti. Znanost je pristala na margini družbeni. In ali je izraz tega tudi strahoten padec v financiranju ali pa je ta marginalizacija posledica dejstva, da se je, da so se sredstva tako uničujoče zmanjševala. Slovenija se je znašla v evropskih pregledih financiranja znanosti dobesedno na samem repu, v preteklih letih, vseh evropskih držav. Evropska komisija nas je nekajkrat opozorila, da se oddaljujemo od cilja, ki smo si ga zastavili na področju znanosti, ne pa približujemo, niti ne stagniramo. In seveda to je za Slovenijo, ki pa kljub vsemu v posameznih nišnih točkah dosega zelo dobre rezultate na področju raziskovanja in znanosti, skrajno zaskrbljujoče.

Seveda je ključni krivec politični razred v tej državi, ki absolutno ne razume pomena raziskovanja za neko stabilno prihodnost in kakovost življenja v naši državi. Podobno se kaže na izobraževanju in pa na kulturi. Skratka, nek resen ,resen problem, ki ga ima ta država oziroma pogled na prihodnjo perspektivo. Zato smo problem financiranja izpostavili tudi kot enega ključnih, skupaj s tistimi razpravljavkami in razpravljavci, ki so bili gostje naše komisije. S tem v zvezi tudi opozorili na trenutno odprt Zakon o raziskovalni dejavnosti v naši državi. Kot veste, na Ministrstvu za izobraževanje potekajo usklajevanja tega zakona, ki naj bi rešil bistveno vprašanje v tej državi - to je, kako se bo financiralo izobraževanje iz javnih sredstev. Kajti pri nas so brutalno padla javna sredstva, bolj kot zasebna sredstva, za raziskovalne programe. In seveda ta formula, ki jo predlog zakona vsebuje, je tako rekoč odločilna. Če te formule v zakonu ne bo oziroma če bo izrazito razvodenena, tako da ne bo zagotavljala neke stabilne rasti – ne pozabiti, da smo se obvezali, da bo v Sloveniji en odstotek bruto domačega proizvoda bil namenjen znanosti – potem je tudi ta zakon povsem nesmiseln.

Odprlo se je tudi, in s tem sklenem, pomembno, občutljivo vprašanje uporabe slovenskega jezika oziroma razvoja jezika na področju znanosti, terminologije. In seveda tu moram reči, da so bili pogledi deljeni, ne samo ta, ki govori o tem, da je absolutno razvijati znanstveni jezik v slovenščini, če želimo slediti inovacijam in tehnološkem napredku ampak hkrati tudi, da seveda zahteve slovenskega jezika nebi smele blokirati, bom rekel možnosti izmenjave znanstvenih izkušenj na najvišjem nivoju v tej državi. Tukaj imamo predvsem v mislih, tukaj so imeli kolegi v mislih predvsem tuje raziskovalce, vrhunske znanstvenike, ki seveda bi morali za specializirane skupine tudi imeti možnost, da lahko to znanje na nek način prediskutirajo z našimi raziskovalci. Včasih je težko pričakovati, da te vrhunski tuji znajo slovenščino kot svoj materni jezik, v znanosti je pa potrebna preciznost. Tako, da je ta dilema bila reflektirana in jo bo treba v naši državi na nek razumen, bom rekel uravnotežen način v znanosti, verjetno tudi na univerzi, rešiti v dobro vseh nas.

Hvala lepa.