Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! V kratkih orisih bi želel predstaviti periodično poročilo o izvajanju raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije kot izhaja že iz drugega ukrepa omenjene strategije. Morda zgolj za začetek postopkovno, Vlada Republike Slovenije je v mesecu juliju, natančno 4. julija sprejela to poročilo, potem ga je Svet za znanost in tehnologijo 11. septembra na svoji prvi oziroma konstitutivni seji predebatiral, se z njim seznanil in ga kot takšnega s seznanitvenim sklepom dejansko tudi sprejel oziroma se s poročilom seznanil. Zdaj druga stvar, ki jo je pomembno izpostaviti, sama strategija je v svoji osnovi zelo močno integrirala v delo vsaj treh resorjev, in sicer poleg našega Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport tudi Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in pa seveda Služba Vlade SVRK in v tem kontekstu smo poleg tega poročila, ki ga imamo pred seboj, s katerim smo poskušali združiti ne zgolj podatke, ki jih imamo na voljo, v naših virih oziroma v naših bazah tudi nadgraditi s tem kar je bilo narejenega v kontekstu tako imenovanega evropskega pregleda oziroma policy support facility, ki je bil narejen s strani Evropske komisije in je nekako vzel okvir našega delovanja na področju raziskav in inovacij in pa potem tudi tako imenovanega European innovation scoreboard, ki je poročilo, ki ga je pripravila Evropska komisija in nekako na skupni imenovalec daje vse države Evropske unije, njihovo raziskovalno in pa inovacijsko aktivnost. Zdaj, če pogledamo samo poročilo nekako lahko identificiramo, da je 10 ukrepov takšnih za katere lahko rečemo zaključena zgodba, končano, je tisto kar je bilo zamišljeno narejeno. Potem imamo veliko večino ukrepov, nekako v skupini jih naštejemo 43 za katere lahko rečemo, da so proces, se izvajajo, potekajo in bodo potekali verjetno tudi še v prihodnje, preprosto zardi tega, ker je njihova narava takšna. Če pogledamo potem pa še tiste na negativni listi, imamo pa 16 ukrepov, ki pa niso narave drugega reda, pač druge skupine in se niso izvajali v obdobju zaradi več razlogov predvsem praviloma gre za ali finančne ali širše sistemske razlogi, eni so v sami zakonodaji, ki se dotika področja, druga stvar je širša zakonodaja s področja zavodov in tretja stvar za področja javnofinančne zakonodaje, kjer pridemo do tega, da nekateri ukrepi zaradi splošnih razlogov, zaradi splošne zakonodaje niso bili izvedeni. Zdaj, kar je potrebno povedati je to, da, kot sem že omenil v začetku, sama strategija je pa zelo široko medresorsko zastavljena in povezuje celotno zgodbo od raziskovanja do komercializacije. V času njenega izvajanja in to bi posebej poudaril, so se po našem prepričanju močno izboljšali mehanizmi sodelovanja med resorji, da so inštrumenti, posebej tisti, ki jih izvajamo v kontekstu evropske kohezijske politike, bistveno bolje koordinirani kot so bili v preteklosti. In s tega vidika, verjamem, tudi rezultati boljši. In nenazadnje lahko v tem kontekstu rečemo, da poleg splošnega sistemskega okvirja, je tu še strategija pametne specializacije, ki je bila sprejeta v, pač za potrebe, v izhodišču za potrebe izvajanja kohezijske politike in za katero verjamemo, da je v letih izvajanja prešla ta inicialni namen in je bistveno širša povezovalna strategija, ki povezuje raziskave, gospodarstvo in inovacije. In moram reči, da po našem prepričanju ta sistem ne deluje optimalno ampak deluje bistveno bolje kot je deloval in ima dobre izglede, da na tem, kar smo se že naučili, dobro delamo tudi v prihodnje.

In morda samo še čisto za konec, če pogledamo nekaj tistih ključnih elementov v sami analizi. Dejstvo je, da smo relativno močni še vedno v kontekstu kadrov, torej kadrov, ki jih potrebujemo za raziskave in razvoj, tudi mednarodno primerjalno. Zelo dobri smo v povezavi naših raziskovalcev z tujimi, se pravi, ko publikacije oziroma projekti v katerih sodelujejo, tam smo med boljšimi. In tudi če pogledamo evropsko povprečje oziroma povprečje najbolj inovacijsko dejavnih držav, smo tam nad njimi. Kjer imamo resen problem in verjamem, da ga bomo v naslednjih letih skupaj, predvsem z vašo pomočjo, poskušali odpraviti je, pač kjer smo dejansko najslabši, je javno financiranje in podpora, pač s strani javnih sredstev in pa seveda tudi inovacijam prijazno okolje in v povezavi s tem raziskovalno-inovacijski sistem, ki je v izgradnji in ki ga moramo bistveno izboljšati v letih, ki so pred nami.

Toliko o samem poročilu, ki verjamem in upam tudi, da tudi vi iz njega vidite ven to, da je kolikor toliko verna predstava tega, kar v našem raziskovalno-inovacijskem sistemu imamo. Toliko s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport na to temo.

Hvala.