Hvala lepa, gospod poslanec. Vmes sem prejel še eno pooblastilo in sicer poslanka Alenka Jeraj nadomešča člana odbora poslanca Anžeta Logarja iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Ali želi še kdo razpravljati? Potem kar tukaj sedaj sledi napovedujem svojo krajšo razpravo.

Mislim, da je kolega Šircelj odprl tisto zadevo, ki je pravzaprav bistvo, ki ga je prepoznal tudi ustavni sodnik, ki se je po odgovor na to vprašanje napotil na Fiskalni svet. In sicer je to dilema glede dolžina srednjeročnosti obdobja. Fiskalni svet v svojem odgovoru pravi, da je srednjeročnost od pet do deset let. Ko sem bral stališče Fiskalnega sveta sem se spomnil na dogodek izpred 30 let, ko je v takratno Jugoslavijo prišel na obisk eden takrat od najslavnejših svetovnih ekonomistov John Chenet Galbraith, ki je bil tudi eden največjih ekspertov in še vedno velja za največjega eksperta na področju velikih gospodarskih sistemov na področju industrijske države in pa na področju ekonomike in doseganja oziroma določanja družbenih ciljev. On je takrat šokiral takratno jugoslovansko javnost s teorijo, da je kakršnokoli napovedovanje v gospodarski dejavnosti tako na nivoju države kot na nivoju velikih gospodarskih sistemov za več kot pet let naprej znanstvena fantastika. To je bilo pred 30 leti. Danes se mi zdi, da velja, da je kratkoročnost zamejena znotraj enega koledarskega leta, da je srednjeročnost oziroma teoretični koncept srednjeročnosti bi naj bi bil od enega koledarskega leta do treh let in vse kar je nad tri leta je dolgoročno. Zakaj to ni pri nas specificirano v Ustavi in v Zakonu o fiskalnem pravilu je druga zgodba. Dejstvo pa je, da tako kot je sedaj nastavljena srednjeročnost in dejstvo je, da tako kot je opredeljena proizvodna vrzel, zlasti pa njeno izračunavanje, omogoča zelo široko polje za različne interpretacije. Mi imamo danes tu pravzaprav odgovor na dve vprašanji. Eno vprašanje je bolj lingvističnega pomena in gre za pomenske etimološke razlike med pojmi prejemki in prihodki in odhodki in izdatki, kar se mi zdi, da je tudi bilo tako s strani Fiskalnega sveta kot Vlade in Zakonodajno-pravne službe Ustavnemu sodišču zelo nazorno pojasnjeno. In pa tisto, če temu pogojno rečem, fizikalni del vprašanja, ko Ustavno sodišče izpostavlja mehaniko fiskalnega pravila. Kar se tiče mehanike fiskalnega pravila, mislim, da je dileme zelo nazorno ponazoril kolega Šircelj. Sam dodajam, da poleg dolžine srednjeročnega cikla je tukaj pomembna še opredelitev gospodarskega cikla samega po sebi, kjer se pa evidentno razlikujemo. Vendar interpretacija vsega tega je stvar Ustavnega sodišča in Ustavno sodišče bo na podlagi zahteve za ustavno presojo o tem tudi odločilo. Hvala lepa kar se z moje strani tiče. Ali želi še kdo razpravo? Ne želi, zato razpravo zaključujem.

Prehajamo na glasovanje o predlogu mnenja odbora. In sicer: »Odbor za finance se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 26. 9. 2019 ter ji predlaga, da ob smiselni uporabi 266. člena Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.« Glasujemo.

Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (6 članov.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Na ta način zaključujem 1. točko dnevnega reda in 18. nujno sejo Odbora za finance. Hvala lepa.