Hvala lepa. Spoštovani predsednik, kolegi in kolegice, predstavnice Ministrstva za finance!

Pri obravnavi te tematike je treba iti korak nazaj, zaradi tega ker dejansko mi obravnavamo prejšnje proračune za prejšnje obdobje. Danes je Vlada že sprejela ali bo sprejela proračune za leto 2020 in 2021. Gre za načelno vprašanje uporabe Zakona o fiskalnem pravilu in Slovenska demokratska stranka je v zvezi s tem predlagala Ustavnemu sodišču, da proračun za 2018 in 2019 dejansko razglasi za neustavno. Tukaj gre predvsem zaradi tega, ker naj bi bila in seveda to mi ugotavljamo na strokovni način, poraba večja v tistem obdobju za 270 milijonov evrov in zaradi tega dejansko Vlada ni sledila zakonskim priporočilom, ni sledila priporočilom, ki ga določa Ustava v skladu s fiskalnim pravilom. Tukaj je predstavnica Vlade poudarila tiste razlike, ki nas tukaj ločijo in ki so dejansko nejasne v zvezi s tem. Pa da začnem pri tretjem. Mi menimo, da se fiskalno pravilo oziroma Zakon o fiskalnem pravilu ne more določati expost, ampak eksaktno, drugače dejansko nima smisla. Namen Zakona o fiskalnem pravilu in namen tega, da se je določba o fiskalnem pravilu uvrstila oziroma da je v Ustavi, je dejansko to, da se zagotovijo stabilne javne finance. Stabilne javne finance se lahko zagotovijo v tekočem obdobju ali za naprej. Tukaj je zadeva popolnoma jasna. To pomeni, da je treba finance dejansko pregledovati, proučevati, ocenjevati itd. za naprej oziroma tekoče za sprejete proračune. Za proračune, ki jih sedaj sprejemamo in tudi sedaj kaže praksa, da minister za finance, predsednik Vlade itd. zagotavljajo, da je proračun predlagan oziroma sprejet v skladu s fiskalnim pravilom. Da bomo mi čez pet let ali pa deset let ugotavljali ali je proračun za leto 2020 ali 2021 v skladu s fiskalnim pravilom in takrat ugotovili, da slučajno ni bil in je zaradi tega nastala kriza in je zaradi tega bilo zaprtih toliko in toliko podjetij, je šlo v stečaj toliko podjetij, se je povečala nezaposlenost itd. Gospe in gospodje, ali ima to kakšen smisel, razen smisel, da govorim o oceni ekonomije s strani zgodovine oziroma obratno, da pregledujemo kaj se je zgodovinsko dogajalo v nekem obdobju. Ker z drugimi besedami fiskalno pravilo je namenjeno zato, da se ugotavlja eksaktne oziroma za naprej oziroma tekoče.

Ne vem kdo bi bil tako neracionalen, da bi v Ustavo zapisal prvič srednjeročno obdobje, za katerega ne bi bilo jasno kaj je srednjeročno obdobje, čeprav se to lahko takoj ugotovi. To je naslednja zadeva, kjer je razlika kaj je sedaj to srednjeročno obdobje in ki se ga lahko ugotovi in predvsem to, da se sedaj kvaliteto, vsebino javnih financ ugotavlja za nazaj in da bomo sedaj po tem vladnem tolmačenju mi čez pet let ugotavljali kaj bo s proračunom za leto 2018 in 2019, ko se teoretično že vse združi. Mislim, da ta princip je nesmiselno sprejeti in ni bil sprejet. In ni bil takrat namen zakonodajalca, da se to naredi, da bomo gledali zgodovino ekonomskih napak, če želite, ali pa nekih dobrih dejanj.

Zaradi tega je tudi v predlogu ustavne presoje to zelo natančno napisano in tudi napisano, da je Ustava in zakon dejansko napotuje na to, da se te napovedi in da se te ocene naredijo za naprej oziroma za tekoče leto itd. Zakaj bi potem minister za finance zagotavljal, da je to v skladu s fiskalnim pravilom. Zakaj neki? Se mu ni treba, če bo to po mnenju Vlade, ki je bilo sedaj povedano, čez pet let nekdo ugotavljal ali je to bilo ali ne. Tukaj gre za čisti racijo. In kakršnokoli drugačno tolmačenje bi bilo v nasprotju z zdravo pametjo. In odgovornim delovanjem na področju javnih financ.

Dejansko je res, da je v obdobju 2018 in 2019 in na to je opozoril tudi Fiskalni svet, prišlo do ekspanzivne? fiskalne politike. Dejansko je prišlo do tega, da se, če želite po domače povedano, preveč zapravlja. Dejansko je prišlo do tega, da se povečujejo stabilni odhodki. Tisti odhodki, ki jih zelo težko ob morebitni krizi, bog ne daj da pride, zaustavite. Če povečujete plače, če povečujete pokojnine, potem to lahko ustavite le s posebnim zakonom. In to vsi tukaj vemo. Ampak ravno v tem obdobju 2018 in 2019 gre za ekspanzivno porabo na tem področju in zaradi tega je tveganje toliko večje. Zaradi tega se ne upošteva ali pa se manj upošteva načelo previdnosti in se je tudi manj upoštevalo.

Tukaj je bilo ugotovljeno in tukaj je tudi Fiskalni svet stalno opozarjal tudi že v tistem obdobju, da to dejansko ne more biti. Če govorimo o srednjeročnem obdobju, za katerega sedaj predlaga Vlada, da se težko določi in da je to pač uravnoteženost na srednji rok. Na katero uravnoteženost, na kateri rok je ta srednji rok uravnoteženih financ? Kaj je tukaj sedaj? Tri, pet, deset, petnajst, dvajset let, še ena kriza itd. Glejte to so akademske razprave. Mi tukaj pa nismo zato, da bomo samo akademsko razpravljali, ampak da bomo tudi odločali in dajali usmeritve glede fiskalne politike Vladi in da bomo Vlado opozorili na to, da fiskalna politika ni vodena v smeri previdnosti in manjšega tveganja. In če srednji rok ni določen, potem je srednji rok tudi šest ali devet mesecev ali pa eno leto. Ali pa dve leti, če želite? Potem sovpada dejansko s tekočim proračunskim načrtovanjem. In tukaj je srž te ustavne presoje, ki jo je dala Slovenska demokratska stranka v smislu skrbi za javne finance in take fleksibilnosti, da ob kakršnihkoli padcih gospodarske aktivnosti, kakršnihkoli znakov krize itd., Vlada lahko reagira in da tudi Fiskalni svet oziroma fiskalno pravilo daje Vladi dejanske omejitve.

Če mi rečemo, da je srednjeročno obdobje pet let za naprej in da se fiskalno pravilo upošteva expost, se pravi za nazaj, potem fiskalno pravilo sploh ne vem, če ima kakšen smisel. Razen zato, da bodo zgodovinarji ugotavljali kako je bilo pred petimi ali desetimi leti na ekonomskem področju v Sloveniji. Tekoče pa dejansko ne bomo mogli zagotavljati stabilnosti in zmanjševati tveganja. Hvala lepa.