Hvala lepa.

Na vprašanja gospoda Horvata, kaj bo po 31. oktobru, oziroma po Brexitu bi najprej povedal naslednje, da se v kuloarjih še vedno tudi omenja možnost, govorimo o Bruseljskih torej v Luxembourgu smo bili v tem momentu, ampak gre za te kuloarje, ki jih poznamo na evropski ravni se govori o možnosti, da bi seveda se lahko Evropski svet odločil tudi za novo podaljšanje, bi rekel teh sicer mučnih pogajanj. Tako da ni nujno, da bodo 31. oktobra, da bo Združeno kraljestvo izstopilo iz Evropske unije. To je seveda najbolj odvisno od njih, ampak ravno iz teh govoric se da zaznati in te govorice so, jaz bi rekel te narave, da jih lahko jemljemo resno, čeprav ne 100 %, da bi Evropska unija v tem primeru pristala še na kakšno dodatno podaljšanje teh pogajanj.

Vendar Slovenija v vsakem primeru je pripravljena, da po 31. oktobru, če pride do Brexita se odzove na katero koli vrsto Brexita. Če bo seveda sporazumni Brexit, za kar je trenutno še vedno zelo malo možnosti, pa vendar je to zdaj zelo odvisno od tega, ali se bodo najvišji predstavniki Irske in pa Združenega kraljestva dogovorili glede tako imenovanega varovala, oziroma meje med severno Irsko in Irsko. Če bi do tega dogovora prišlo, potem seveda je odprta pod do dogovornega izstopa iz Evropske unije. V tem primeru je za obe strani pričakovati relativno manjše, manj boleče posledice tega izstopa. Če pa pride do neurejenega izstopa potem pa bomo vsi, pa tudi Združeno kraljestvo na drugi strani, predvsem pa tudi mi v Evropski uniji čutili posledice.

Torej za našo državo je na gospodarskem področju ocena takšna, da bomo med državami, ki bomo najmanj čutili Brexit. Predvsem ga bomo čutili posredno, ne v neposredni obliki, ker nimamo tovrstnih gospodarskih odnosov zelo veliko. Bomo ga pa čutili tudi mi. Te ocene so narejena, tako da vpliv na nas BDP bi bil minimalen, pa tudi na poslovanje naših podjetij v prvi fazi minimalno posredni vpliv. Ampak bi bil. Zato tudi nam ni v interesu, da pride do divjega ali neurejenega Brexita. Veste, da je že Državni zbor skupaj z Vlado naredil napor, da smo pripravili nekaj spremembe zakonodaje. Zato smo zdaj pripravljeni na Brexit tudi na ta način, da če do njega pride, da bodo naši državljani, torej Slovenci v Združenem kraljestvu zavarovani v svojem statusu tako, kot bomo tudi mi na nek način uredili ustrezno status, bi rekel Angleža, torej državljanov Združenega kraljestva v Sloveniji. Tudi veste, da sem se o tem pogovarjal z zunanjim ministrom Združenega kraljestva in dobil še dodatna politična zagotovila, tako kot jih dajo tudi drugi predstavniki Združenega kraljestva, da bomo imeli tukaj neko reciprociteto, neko aktivnost, da vsi naredimo vse, kar je treba, da se status ljudi tu in v Angliji, torej v Združenem kraljestvu ne bo poslabšal.

Naj povem še to, da seveda stalno potekajo sestanki in posveti z deležniki, ki bodo seveda tu čutili kakšne posledice, tako z gospodarstvom, kot na področju zdravstva, na področju sociale in podobno / nerazumljivo/ so te pravice in lahko vam zagotovim, da tudi zunanje ministrstvo tukaj zelo aktivno. Seveda so pa tudi te zadeve, v pristojnosti Ministrstva za zdravje, ministrice za delo in sociale in tako naprej.

Tako, da tukaj smo zelo aktivni. Se pa lahko zgodi, ponavljam, da do Brexita sploh ne bo prišlo. Jaz bi na tej točki se ustavil, zdaj če so podrobnejša vprašanja na to temo, bom poskušal odgovoriti, je pa res, da to tudi sodi v resorje drugih ministrstev, ko gre za te konkretne tematike.

Naj se odzovem na vprašanje gospoda Rajha, zdaj. Razumem gospod Rajh, vas čustveni odziv, ko ste rekli, saj pravim, ko gledamo človeško čustveno, tudi politično na nek način, individualno imamo lahko zelo različna stališča. Jaz vaša zelo dobro razumem. Kot pravim, kot zunanji minister moram gledati na zadeve drugače.

Jaz bi pa vse skupaj in tudi na nek način našo javnost opozoril na nek drug pogled, ki ga tudi zanemarjamo. Kaj pa Španija? Mi zdaj gledamo v Katalonijo. Mi se moramo zavedati, da kljub temu, kljub tej obsodbi, ki je kot smo sami ugotovili po naših ocenah stroga. Pa ljudje v Kataloniji uživajo temeljne pravice.

Tam je življenje normalno. Ravno tudi prihajam iz Barcelone, kjer je potekalo srečanje unije za Mediteran. To ni neka diktatura. To ni področje, kjer ni vladavine prava, kjer bi bili ljudje v strahu za svoje pravice, kjer ne bi bilo medijske svobode in tako dalje.

Se pravi, mi govorimo o nekem delu Španije, ki ima seveda neko avtonomijo prepoznano, ki pa seveda v katerem ljudje živijo normalno življenje kot Evropski državljani. Celo to je en najbolj razvit del Španije. In zavedati se moramo in tega se seveda zavedajo vse članice Evropske unije. Govorim iz vidika države.

Slovenija je tudi država, ne samo bi rekel narod, ki jo seveda vzpostavlja. Če bi seveda Španija ne uživala podpore, bom rekel drugih Evropskih držav v tem primeru, kot država, bi to pomenilo, da bi druge evropske države ne priznavale suverene pravice, da v skladu s svojimi postopki odloča o notranjih zadevah. Kakorkoli se nam to zdi, lahko iz našega zornega kota na nek način nek poseben pristop.

In veste reakcija članic Evropske unije, Španije, ki je zelo pomembna članica. To tudi vidimo na ravni Evropske unije, ko je njen premier en glavnih pogajalcev glede evropskih institucij in tako naprej. Ta reakcija bi bila zelo huda.

Tukaj bi bila reakcija Slovenije zelo huda, če bi se nekdo vmešaval v naše notranje zadeve, tam kjer menimo, da spoštujemo pravice, da smo demokratični in tako naprej. Skratka, moramo gledati celoto in zato ne oporekam pravici, da imamo tudi kritična mnenja do tega, sploh na individualni politični ravni, kot je civilna družba in tako naprej. Ampak še enkrat, kot Slovenija kot država pa mora tukaj ravnati tako, kot je v našem interesu, predvsem pa kot je tudi v skladu z našimi principi, ki jih zagovarjamo.

In tukaj mislim, da ti principi, ki smo jih predstavili obstajajo. Zdaj, ne bi šel tukaj dlje. Tukaj bodo mnenja zagotovo še deljena in se tega zavedam.

Ko gre za vprašanje gospoda Sitarja, agresije Turkov nad Kurdi ali bi rekel turška invazija v Sirijo. To je seveda zelo neprijetno dejanje. Ni smo ga obsodili takoj. Lahko rečem zunanje ministrstvo se je takoj odzvalo in sprejelo stališče, da takšna vojaška aktivnost, enostranska pa četudi članice NATO zavezništva, pa četudi bi rekel partnerske članice do Evropske unije je nesprejemljiva in smo to obsodili.

Obsodili smo to zdaj tudi skupaj na ravni Evropske unije, kajti prav v ponedeljek na srečanju zunanjih ministrov smo skupaj vsi soglasno sprejeli obsodbo tega dejanja, ki po mnenju Slovenije in to sem tudi izrecno poudaril spodkopava prizadevanja Združenih narodov za mir v Siriji.

Posebej sem rekel, da to še dodatno slabša že tako zahteven humanitarni položaj ljudi v Siriji, zlasti etničnih manjših, Kurdov, Židov in povedal sem tudi, da to turško početje ogroža regionalno stabilnost. Torej tukaj sem bil tudi zelo jasen v imenu Slovenije, res je, s to invazijo pravzaprav prihaja do številnih novih problemov, ta hip je že več kot 160 tisoč notranje razširjenih oseb, da ne govorimo mrtvih, ranjenih, kar je sploh grozno. In seveda, zadeva ima še posebej, kako bi rekel, naravo neke neprijetne problematike, gre za našo zaveznico v Natu. To se strinjam, to je tudi zadeva, ki jo bo morala obravnavati na neki točki samo Nato zavezništvo.

Tako da podprl sem stališča Evropske unije, da seveda obsojamo to dejanje Turčije, da želimo, da se čim prej, torej kot predlagamo, da se čim prej skliče ministrsko srečanje mednarodne koalicije proti DAES-u, proti ISIL-u, kajti vemo, da se zdaj tudi zaradi te invazije pojavlja situacija, ko iz zaporov bežijo in so že pobegnili predstavniki ISIL-a, torej te teroristične radikalne skupine, ki so naredili toliko zla, in to je še ena negativna konsekvenca tega za tisto okolje in tudi za Evropo, ker to ogroža tudi našo varnost, posredno pa, najhujše pa seveda tam. In s tem ko se bodo sestali ministri ali visoki predstavniki koalicije proti DAES, bodo tam seveda tudi predstavnice držav Nata, tudi Slovenija, kjer bomo o tem razpravljali.

Prepričan sem, da bomo tudi zdaj jeseni oziroma pozimi, ko / nerazumljivo/, bomo sestali na ravni Nati o tem nedvomno razpravljali. Predvsem pa je pomembno, in to, ta ukrep je Slovenija podprla, da smo na ravni Evropske unije se zavzeli, da vsaka država, ki izvaža orožje v Turčijo, poskrbi za to, da ne bo več izdala nadaljnjih licenc, torej dovoljenj za izvoz tega orožja, da se na ta način tudi pokaže seveda konkretno, da želimo, da se ta turška akcija čim prej zaključi.

Zdaj seveda morda samo en kratek, širše potem odgovorim na vaša vprašanja do konca. Zadeva je postala še bolj zapletena, kajti tudi sam ocenjujem, da ameriški umik, umik ameriške vojske iz Sirije, ni bila prava poteza. To nenazadnje ugotavljajo tudi mnogi v samih ZDA. Sploh v Evropski uniji, da je ravno omogočil to invazijo. In zdaj seveda je prišlo do zavezništva, nepričakovanega, ampak vendar zavezništva med kurdi, kurdskimi borci in njihovo organizacijo, predvsem pa med kurdi in seveda Asadom, torej sirskimi vojaškimi silami. Kar vse seveda podpira tudi Rusija, in to prinaša novo dimenzijo v ta konflikt, lahko pride zdaj do spopadov oziroma se že napoveduje spopad med sirsko armado in turško vojsko. Tukaj ZDA, ki so že napovedale sankcije, in Putin, ki je že napovedal, da nasprotuje invaziji Turčije, zadevo samo še bolj zapleta, in jaz mislim, da je zadeva res zelo, zelo nevarna. In upam, da se bo razrešila na ta način, da se bo Turčija čim prej umaknila za svoje meje in da bo ta invazija končana, da ne bodo ljudje utrpeli še nadaljnje škode, govorim predvsem o kurdih in prebivalcih na sploh.

Tako da če povzamem. Na prvo vprašanje, Slovenija je obsodila to dejanje, se zavzela za neke ukrepe skupaj z drugimi članicami Evropske unije, in to sem zdaj pojasnil.

Razgovor s turškim veleposlanikom bo še sledil. Jaz sem bil zdaj dosti v tujini, tako da nisem mogel izvesti, ampak zanesljivo se moramo, z veleposlanico se posvetovati, se opravičujem. Govoril sem pač nevtralno, ampak s turško veleposlanico se bom v kratkem posvetoval in ji izrazil tudi neposredno to našo kritiko. Lahko vam povem, da sem že tudi na srečanju Mediteranske unije, unije za Mediteran, kjer Slovenija aktivno sodeluje v raznih zadevah, povedal, tako na plenumu, ko sem imel govor, pa tudi turškemu veleposlaniku, da obsojamo to njihovo dejanje, in da bomo na tem vztrajali. To tudi pomeni, da pozivamo k umiku, to je odgovor na vaše tretje vprašanje.

Glede protesta znotraj Nato pa lahko rečem, da že to, da smo na ravni Evropske unije vse Nato članice pravzaprav izrazile protest in ga bomo zanesljivo torej tudi, ko bomo se srečali v okviru Nata, nenazadnje tudi ZDA, se zdaj, čeprav zadeva je res nekoliko nenavadna, se zdaj ne strinja s tem, kar je sama omogočila, in kar so same omogočile, torej zanesljivo bo to en poseben izziv za Nato.

Na tej točki bi se ustavil. Hvala lepa.