Govor

Primož Siter

Hvala lepa spoštovani predsednik. Kolegice in kolegi, spoštovani minister, dobro jutro.

V Poslanski skupini Levica smo že pred parimi dnevi na ministrstvo naslovili eno pobudo, pa bi zdaj vseeno osvetlil to problematiko in jo, če hočete prebesedil v vprašanje in bi vas vljudno prosil za vaš komentar, oziroma odgovore ali pa stališče Republike Slovenije.

Govorim seveda o agresiji turških sil nad kurdskim prebivalstvom. Zdaj ameriški predsednik Donald Trump je zaukazal umik njihovih sil v začetku meseca, potem 9. oktobra pa je turški predsednik Erdogan poslal na to ozemlje svoje sile, kar je seveda nedopustno.

Poznamo zgodovino turškega obračunavanja s kurdskim prebivalstvom. In je z drugimi besedami samo odpiranje vrat za nek nov genocid oziroma etnično čiščenje. Če hočete v najboljšem primeru ali pa v najmanj bolečem scenariju, zgolj nova vojna oziroma v najslabšem tisto, kar z njo navadno pride.

Zdaj, samo da orišem situacijo na tem področju. Kurdi so bili dejansko tudi vključeni v vojaške konflikte. Ne bomo si zatiskali oči v tem zadnjem obdobju. Ampak je bil njihov položaj zelo specifičen. Bili so, predstavljali so nekako neko tretjo strujo, ki ni na eni strani se bratila za sadovo Sirijo, na drugi strani, prav tako ne z islamističnimi vojaškimi silami, z Islamsko državo in tako naprej.

V bistvu še več, ne. Kot neka suverena, samostojna vojaška sila je igrala ključno vlogo v tem, da se je dejansko Islamska država tudi porazila. Da ne omenil sploh, njihovega civilnega humanitarnega prispevka, v sprejemanju 100 tisočih beguncev na svojem ozemlju, ne vrhuncu konfliktov in še zdaj.

Na drugi strani pa je Turčija, pri kateri zdaj glavno vlogo pri tem manevru igra prav njihova vojska ima svojo 100-letno zgodovino obračunavanja s Kurdskim prebivalstvom. Te politične poteze, ki smo jim bili priča zdaj v preteklih tednih niso drugega, kot rečeno odpiranje vrat za nek nov resen konflikt, resen, kot sem rekel etnično čiščenje oziroma genocid, če hočete.

Ne smemo zanemariti dejstva, da je Turčija članica zveze NATO, druga največja vojaška sila v tem paktu, kar je zelo pomemben podatek, ko govorim o razmerju moči, v tem konkretnem konfliktu.

Na drugi strani pa morebiti malce za par izobraževalnih dejstev. Kurdsko to osvobojeno ozemlje Rožava, ki se nahaja torej, ki je na poti turškim silam. Je politično osnovano na treh glavnih temeljih: na demokraciji sveto, ki jih sestavljajo vsi sloji in skupin prebivalstva, na radikalni emancipaciji žensk, ker je morebiti novica za vse, ki razmer na bližnjem vzhodu ne poznajo, ampak Rožava je tukaj prav gotovo en svetel primer.

Torej emancipacija žensk, ki vzpostavljajo vzporedne družbene strukture. Ženske so emancipirane ženske, kurdske ženske so vključene tako v vojsko, policijo, sodišča in tako naprej ter na okoljskih politikah. Kar je morebiti tudi novost, ko razmišljamo o razmerah na bližnjem vzhodu, morebiti v Evropi malce z predsodkom, da govorimo o nekem družbeno zaostali regiji.

In zdaj govorimo o neki družbeni strukturi, ki je napredna. Ne govorimo o nekih plemenskih skupnostih, ki tolčejo druga po drugi, če se tako izrazim, v primitivni maniri. In Turčija s svojo zunanjo politiko ne ogroža samo ozemeljske celovitosti, čeprav Kurdi tudi o tem ne morejo dejansko govoriti.

Je resnična grožnja civilizacijskem napredku družbe v 21. stoletju. Zdaj načelno stališče Levice o sodelovanju v vojnem paktu NATO je jasno. Slovenija neposredno, kot članica zveze NATO sodeluje tudi s Turčijo in smo na tej točki zelo kritični.

Lahko razumemo, da kot člani zveze NATO podpiramo to novo destabilizacijo razmer na Bližnjem Vzhodu in smo zelo kritični do tega. Bi pa torej našo pobudo zdaj minister prebesedil v štiri vprašanja. Na kakšen način Republika Slovenija v tem trenutku ali pa ima namen obsoditi to turško vojaško agresijo in invazijo na rožavo oziroma na ta sirski del Kurdistana? Ali imamo namen pozvati turškega veleposlanika na kakšen zagovor? Na kakšen način ima Republika Slovenija namen javno pozvati k takojšnjem in brezpogojnem umiku turške vojske s sirskega ozemlja ter na kakšen način bomo izrazili protest znotraj struktur zveze NATO proti tej turški agresiji in invaziji na sirski del Kurdistana?

Hvala lepa.