Hvala za besedo, gospod predsednik. Lepo pozdravljeni.
Obravnavani predlog zakona smo v Zakonodajno-pravni službi preučili in z vidika svojih poslovniško določenih nalog izdelali pisno mnenje, v katerem smo podali pripombe, ustavnopravne in pravno sistemske narave, ki se nanašajo na predlagano rešitev dokazovanja starševstva, kadar pristojni organ dvomi v verodostojnost potrdila oziroma tuje listine o rojstvu. Rešitev smo »vsporavali« z vidika posega v osebnostne pravice vpletenih posameznikov, no nekaj pa je bilo tudi pripomb nomotehničnega značaja.
Ugotovimo lahko, da je v predlaganih amandmajih štirih poslanskih skupin, velika večina pomislekov tako v ustavnopravne pravno sistemske, kot tudi nomotehnične narave ustrezno odpravljenih, smo pa pravkar na klop prejeli tudi predlog za amandma odbora. Če ga primerjam, torej, s predlaganimi amandmaji, se v bistvu dodaja sprememba v 6. členu predloga zakona, da se za tretjim odstavkom doda nov, četrti odstavek, da se izvede vpis drugih sprememb posebnega stanja iz prvega odstavka 4. člena, če državljan za vpis predloži ustrezno listino pristojnega tujega organa, kar je v bistvu, predlagan amandma odbora skrajšuje predlog za amandma, ki je sicer vložen s strani štirih poslanskih skupin. Ta amandma, je pa širši in sicer, tam pa lahko pristojni organ dvomi v resničnost podatkov na izpisku o rojstvu, ki ga je izdal pristojni tuji organ in pred vpisom rojstva zahteva dodatna dokazila, ki izkazujejo rojstvo in starševsko vez in če ta dodatna dokazila ne izkazujejo rojstva in starševske vezi, se vpis rojstva v matični register zavrne z odločbo.
Torej, s pravnega vidika je pomembno, torej opozorili smo v mnenju, da je, najprej, če se dvomi v pristnost listine, najprej, verjetno je treba dvomit najprej v pristnost listine, da lahko dvomimo v verodostojnost listine. Tukaj lahko organ že v osnovi dvomi v resničnost navedenih podatkov.
V mnenju smo tudi opozorili, da ni jasno, na podlagi katerih okoliščin lahko organ v to podvomi, ali zgolj dejstvo, da prihaja ta tuja listina iz točno določene države. skratka, to so okoliščine h katerim smo pozvali k dodatnemu premisleku. Torej, ta druga dokazila, ki bi lahko izkazovala rojstvo in starševsko vest, bi po našem mnenju lahko bila tudi pogodba o nadomestnem materinstvu, v kolikor je seveda v neki drugi državi ta postopek zakonit, trčimo pa potem tukaj ob slovenski javni red, kajti pri nas nadomestno materinstvo ni dovoljeno. V bistvu bom tako rekla, da sta obe rešitvi nekako v ustavnih okvirih, torej tudi, če se opiše, če ima nekdo ustrezno listino iz tujine, hkrati pa je tudi, če torej predlagatelj vztraja v to možnost podvomiti v resničnost podatkov, je pa tudi potem ustrezno, da imajo stranke v tem postopku pravno sredstvo, pravno varstvo, tako da, to bi bilo to.
Hvala.