Govor

Gospa_______

Ja hvala lepa za besedo, predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

S predlogom zakona v bistvu dejansko odpravljamo pomanjkljivosti, ki so se pojavile v praksi in pa usklajujemo zakon z Družinskim zakonikom in pa Zakonom o partnerski zvezi.

Dovolite mi, da grem na kratko skozi opredelitve. Predlog zakona odpravlja se pravi pomanjkljivosti pri vpisovanju matičnih dejstev, ki so nastali v tujini. S predlogom zakona se bo poleg kraja nastanka matičnega dejstva, vpisala tudi država. Se pravi ne samo mesto, ampak tudi država, kjer je avtomatično dejstvo nastalo. Poleg tega pa se bo v matični register lahko poleg osnovnih matičnih dejstev, ki so nastali v tujini, vpisalo tudi druge spremembe osebnega stanja ali druge podatke, ki so nastali v tujini. Če podam nek primer. Na primer državljan z dvojnim državljanstvom, ki v tujini poda vlogo za spremembo osebnega imena, mu s to novelo ne bo potrebno še enkrat podati predloga tudi v Sloveniji, ampak se bo ta podatek lahko na podlagi te novele vpisal v matični register.

Če nadaljujem. Ob že obstoječi povezavi podatkov med otroki in starši, predlog zakona daje tudi podlago za povezavo v obratni smeri, torej med starši in otroki, ki je v praksi pomembna predvsem pri sestavi smrtovnice. To je bilo v bistvu že dejansko sedaj razvidno v registru, vendar tega upravne enote niso videle, ker niso imele pravne podlage za dostop do tega podatka in s to novelo se v bistvu daje dejansko pravna podlaga, da tudi upravne enote lahko ta podatek gledajo.

Nadalje se vzpostavlja pravna podlaga za vpis očetovstva v matični register. Po že vpisanem rojstvu otroka tujca, rojenem na območju Republike Slovenije, če za navedeno obstaja ustrezna pravna podlaga.

Potem predlog zakona tudi širi pristojnost za izdajo potrdila o rojstvu, kadar je otrok rojen zunaj zdravstvenega zavoda brez prisotnosti zdravnika in sicer na diplomirano medicinsko sestro oziroma diplomiranega zdravstvenika, babičarja oziroma babico.

Nadalje smo tudi spremenili, da na podlagi Zakonodajno-pravne službe, da potrdilo o rojstvu otroka lahko izda tudi zdravnik, ki ni bil prisoten pri rojstvu, če lahko potrdi, da je mami rodila.

V nadaljevanju smo z upoštevanjem mnenja Zakonodajno-pravne službe in pa predloženih amandmajev, smo dopolnili novelo zakona tako, da smo napotitev na DNK analizo izključili iz predloga zakona in namesto tega zapisali, da kadar je otrok rojen v Sloveniji izven zdravstvenega zavoda in potrdila o rojstvu ni mogoče pridobiti, pristojni organ uvede upravni postopek ugotavljanja dejstev, v okviru katerega se predložijo dodatni dokazi, ob tem pa so priče poučene glede krivega pričanja. Ob koncu postopka pristojni organ izda odločbo, s katero matično dejstvo vpiše v register V nasprotnem primeru se obvesti pristojni center za socialno delo. V primeru naknadne vpisa rojstva iz tujine pa velja, da se v primeru dvoma pristojnega organa v resničnost podatka na tujem izpisku o rojstvu, zahteva dodatna dokazila, ki izkazujejo rojstvo in starševsko vez. Če dodatna dokazila omenjenega ne izkazujejo, se vpis v matični register zavrne z odločbo in se v primeru ne vpisa rojstva v register, obvesti pristojni center za socialno delo.

Nadalje, za potrebe izvajanja nalog, ki izhajajo iz Zakona o konzularni zaščiti, predlog zakona daje možnost dostopa podatkov iz matičnega registra tudi Ministrstvo za zunanje zadeve. Ustrezneje urejamo upravičenost do vpogleda v podatke v matičnem registru, ki se omejuje na posameznika oziroma pooblaščeno osebo, na primer, upravičenost do pridobitve izpiska o umrli osebi se omejuje na ožje družinske člane, medtem ko se upravičenost do pridobitve podatka na podlagi izkazanega pravnega interesa omejuje le na potrdila iz matičnega registra.

Predlog zakona tudi spreminja pogoje, pod katerimi je mogoče posredovati podatke o umrli osebi, s tem ko sedanja obvezna soglasja ožjih družinskih članov, nadomešča z možnostjo vnaprejšnjega evidentiranja prepovedi, ki jo lahko podajo zakoniti dediči prvega in drugega dednega reda. Določa se tudi pravna podlaga za povezovanje matičnega registra, z evidencami drugih organov, ki so pristojni za ugotavljanje oziroma odločanje o spremembah osebnega statusa, z namenom dolgoročne odprave administrativnih ovir papirnega poslovanja - na primer, da se povežejo evidence z organi, ki ugotavljajo smrt, sodišči, centri za socialno delo, notarji in tako naprej.

Že na začetku sem pa omenila, da so spremembe povezane tudi z implementacijo Zakona o partnerski zvezi, ki je uvedel nov institut življenjske skupnosti, to je partnersko zvezo in pa Družinskega zakonika, ki roditeljsko pravico poimenuje kot starševsko skrb, uvaja nov institut podelitve starševske skrbi sorodniku, ter nadomešča institut odvzema poslovne sposobnosti. Novi podatki se bodo vodili v matičnem registru, v okviru podatkov o osebnem statusu posameznika.

Hvala lepa.