Najlepša hvala za besedo. Spoštovani predsednik, spoštovani poslanci, spoštovani poslanki! Vlada Republike Slovenije je v svojem mnenju zapisala, da se opredeljuje do zahteve Vrhovnega sodišča v kateri navaja, da je enajsta točka tretjega odstavka 105. člena Zakona o dohodnini protiustavna z vidika načela zakonitosti, saj ne izpolnjuje zahteve po jasnosti in določnosti davčnih predpisov. Takšna opredelitev dohodkov po mnenju sodišča davčnim zavezancem ne zagotavlja vnaprejšnjega razumevanja pravne norme. Po drugi strani pa nedopustno prepušča zapolnjevanje pravne norme davčnemu organu in sodiščem. Navedena določba Zakona o dohodnini določa, da se v kategorijo drugega dohodka vključujejo vsi dohodki, ki se ne štejejo za katero drugo obdavčljivo kategorijo dohodka po Zakonu o dohodnini ali pa se ne štejejo za dohodke po tem zakonu ali za dohodek, ki je oproščen plačila dohodnine.

Vlada v svojem mnenju na podlagi sistemske razlage notranje strukture zakona ter njegove umestitve v sistem obdavčitve pojasnjuje, da je jasnost opredelitve predmeta obdavčitve zagotovljena, jasna in je tudi predvidljiva. Temeljno izhodišče glede opredelitve predmeta obdavčitve po Zakonu o dohodnini je določeno s 15. členom zakona, po katerem se obdavčujejo vsi dohodki in dobički fizičnih oseb ne glede na njihovo vrsto ter vsako izplačilo oziroma prejem dohodka ne glede na obliko dohodka, v kateri je izplačan oziroma je ta dohodek tudi prejet. Zakonodajalec se je torej odločil za široko opredelitev predmeta obdavčitve.

Podoben pristop je uporabljen tudi v primerljivih tujih pravnih sistemih. Šele potem, ko določen dohodek, ki je predmet obdavčitve po Zakonu o dohodnini ne moremo opredeliti kot katero izrecno od navedenih oblik tega dohodka, se uporabi ta enajsta točka tretjega odstavka 105. člena Zakona o dohodnini. To pomeni, da gre praviloma za zelo omejen nabor dohodkov, saj so ostale oblike dohodka vsebinsko natančneje opredeljene.

Se pravi, če želimo glede na to, da živimo v dinamičnem okolju in smo priča vedno novim oblikam dohodkov, je ta enajsta točka tretjega odstavka 105. člena Zakona o dohodnini neke vrste sito, na katerem se potem ustavijo vsa ta ostala izplačila, ki jih v bistvu to dinamično okolje tudi narekuje.

Vlada v svojem mnenju tudi opozarja na posledice, ki bi nastale, če se razveljavi ta enajsta točka tretjega odstavka 105. člena. Prišlo bi tudi do kršitve načela enakosti pred zakonom in kršitev načela socialne države. Se pravi Zakon o dohodnini bi namreč postal zakon, ki obdavčuje le taksativno naštete dohodke. Se pravi, da bi drugi dohodki izpadli iz te obdavčitve, če rečemo, da je ta enajsta točka tretjega odstavka 105. člena sporna. Navsezadnje bi se odprla tudi možnost davčnega izogibanja in preusmeritve pridobivanja dohodka v oblike, ki niso taksativno naštete. Se pravi, da bi davčni zavezanci začeli optimizirati v teh primerih.

Vlada meni, da je ureditev drugih dohodkov v Zakonu o dohodnini v skladu z Ustavo Republike Slovenije. Se pravi, da je ta določba jasna, določna in predvidljiva in je osnova za ugotavljanje davčne obveznosti zavezancev, ki take dohodke dosegajo. Če se razveljavi ta določba bi nastala pravna praznina, s tem pa bi tudi z ustavo neskladne posledice z vidika enakosti pred zakonom in načela socialne države. Hvala lepa.