Govor

Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik. Spoštovani predsednik vrhovnega sodišča, spoštovani državni sekretar, spoštovani kolegice in kolegi. Lep pozdrav tudi v mojem imenu.

Naj najprej povem, da me izjemno veseli, da je poročilo tako celovito z vključenimi poročili. Ker v določenih drugih poročilih zelo pogrešamo tovrstno celovitost. In tu seveda vse pohvale.

Nato, da izrazim obžalovanje, da se določena priporočila resnično iz leta v leto ponavljajo. In tudi prevzemamo odgovornost, ker smo navsezadnje tudi druge veje oblasti v tem kontekstu odgovorne in krive, da niso bili izvedeni. Hkrati me veseli, pa da ste tudi sami izpostavili, da določene izboljšave so bile v kontekstu odnosa do druge veje oblasti. In sicer govorim o vključitvi sodstva v pripravo predpisov, ki se tičejo, ki so povečanji s tveganji spreminjanja zakonodaje.

Glede, seveda tudi pohvale glede upada števila nerešenih zadev, rešenih, nerešenih zadev. Hkrati pa morda obžalovanje, da še vedno se v Sloveniji ne poslužujemo dovolj alternativnega reševanja sporov in da bi morda tudi tukaj vsi skupaj morali nekaj narediti, da se to v javnosti izboljša.

Kar se tiče nujnosti prizadevanja vseh državnih institucij za varovanje neodvisnosti in nepristranskosti sodstva, se seveda Socialni demokrati strinjamo. Kljub temu pa je potrebno seveda vedeti, da ste dolžni za to v prvi vrsti seveda poskrbeti sami. Namreč transparentnost delovanja sodstva je v isti vrsti pomembna kot transparentnost delovanja Državnega zbora in seveda moramo druge veje oblasti spoštovati in se vzdržati dejanj, ki bi kakorkoli vplivali na nepristranost in neodvisnost sodstva. A vseeno, za dvig zaupanja javnosti je v prvi vrsti dolžno poskrbeti sodstvo samo. Kot ugotavljate tudi sami, tudi domače in mednarodne raziskave kažejo, da je zaupanje javnosti v sodstvo zelo nizko. In v tem kontekstu je zanimivo, da vaše raziskave kažejo, da je uporabniška izkušnja sicer pozitivna in da tisti, ki so v neposrednih stikih s sodstvom, nimajo negativne izkušnje. A v tem kontekstu je pa zanimivo splošno prepričanje javnosti, da slovenski sodni sistem ni pravičen - da so določeni posamezniki žal drugače obravnavani glede na premoženjsko stanje, glede na status, čemur seveda ne sme biti tako. Mi vsi vemo, da je nepristransko in neodvisno sodstvo res ključni temelj pravne države in da kakršnakoli pristranskost pri sodnem odločanju de facto hromi pravno državo in vero državljank in državljanov vanjo.

Še enkrat, varovanje seveda neodvisnosti in nepristranskosti sodstva je odgovornost in naloga vseh nas, primarno drugih vej oblasti. In ko kritiziramo sodstvo, ko kakor smo slišali tudi malo prej mnenje državnega sveta, se je potrebno tudi vprašati o našem odnosu. In o dejstvu, da je načelo delitve oblasti tisti temelj pravne države in da smo v tem trenutku s strani OECD-ja pod velikim drobnogledom ravno zaradi določene parlamentarne preiskave, ki po mnenju OECD-ja dejansko lahko pomeni neposredni pritisk na delo sodne oblasti. Tako, da seveda je potrebna kritika, ampak moramo biti pri kritiki vselej v okvirih načela delitve oblasti.

Če se vrnem sedaj spet malo na kritiko. Dejstvo je, da morate tudi za varovanje lastnega ugleda postopati učinkovito v disciplinskih postopkih, da določene preblage sankcije lahko nato v javnosti utrjujejo prepričanje, da dejansko v sodstvu gre za nek sistem kolegialne zaščite, kjer nihče ne odgovarja za ugotovljene nepravilnostih. Pri čemer absolutno poudarjam, da ne govorim o nepravilnostih pri sojenju, da seveda sodniki in sodnice nikakor ne smejo odgovarjati za odločanje pri sodstvu, ampak govorim za druge vrste disciplinskih kršitev. In naj tu omenim na primer primer, ki je bil pač v javnosti / nerazumljivo / zelo, zelo odmeven in kjer se je zgodila samo premestitev sodnika in to je seveda v javnosti odmevalo celo kot neke vrste napredovanje. In seveda to ni pripomoglo k utrditvi in višanju ugleda sodstva.

Ampak me pa zelo, zelo veseli, da ste se učinkovito lotili sistemske spremembe in dviga kakovosti sodstva in dejstvo, da ste identificirali tiste prave težave in se lotili projekta, ki je bil v mednarodni mreži zelo, zelo pozitivno priznan in ki ste ga tudi malo prej omenili, torej v primeru postopkovne pravičnosti, kjer ste bili s strani mednarodnih institucij nagrajeni. In tu seveda velike pohvale in res pozdravljam cilj projekta, ki je, kot je navedeno na spletno strani, slovenski sodni sistem približati strankam na sodiščih in splošni javnosti, da se bodo ljudje počutili slišani, enako obravnavani, spoštovani in predvsem obravnavani nevtralno. Ker mislim, da je to res tisti ključni dejavnik za dvig zaupanja javnosti v sodstvo. Ker dejstvo je, da tudi razkorak med sodstvom in splošno javnostjo lahko zmanjšamo na način, da sodstvo približamo tako, da je čim bolj razumno splošni javnosti, da so morda neke sodne odločbe, ki so preveč, za splošno javnost preveč strokovne, obrazložene, v nekem enostavnem jeziku povzete, ampak predvsem objavljene vse in obrazložene. Predvsem govorim o primerih, ki vam morda ni prid, ampak morajo primeri, ko so objavljeni v javnosti in o katerih je javnost zelo, zelo zainteresirana, potrebno jih je čim bolje pojasniti, ker se tako ponovno dviga neko zaupanje. Kajti dejansko je neodvisnost sodne oblasti v največji meri odvisno tudi od vprašanja prepričanja zavesti v naši družbi. Torej, če mi imamo zavest, da sodna veja oblasti ni neodvisna in nepristranska in to se zgodi, ko se sodna veja preveč zapre sama vase in morda ne želi v razumljivem jeziku pojasniti določenih odločitev, potem pač nastane resen problem in večji razkorak.

In v tem kontekstu morda eno vprašanje. Poleg že teh izvedenih projektov, kakšne še projekte imate v mislih oziroma kakšni so še projekti, s katerimi naj bi oziroma želite dvigniti in zmanjšati razkorak med javnostjo in sodstvom?

In pa glede disciplinski postopkov, ali menite, da so res učinkoviti in ali ste, v 2018 jih je bilo 11 pobud, 3 predlogi za izrek disciplinske sankcije, izrečena je bila ena premestitev, en pisni opomin. Koliko je bilo morda pobud za uvedbo v tem letu in ali je bila v letošnjem letu izrečena kakršnakoli sankcija?

Zaskrbljujoče je dejstvo, da je razmerje med številom sodnega osebja in sodniki slabši, da je torej, tu seveda Ministrstvo za pravosodje bo moralo še bolj proaktivno pristopiti tudi pri reševanju. Pohvale seveda v kontekstu reforme državnega pravniškega izpita. Zelo pomembno je tudi neki ciljano usmerjeno izobraževanje za mlade sodnike in morda ustrezno identificirati mlade pravnike, ki bodo biti sodnik dojeli kot pravo poslanstvo. Žal je sodniški poklic v tem kontekstu tudi s plačnega vidika zelo podcenjen in seveda je potem zelo težko dvigniti privlačnost zadevnega poklica. Ampak dejstvo je, da je to življenjsko poslanstvo, da ni, da je razlika od tega biti, pa z vsem dolžnim spoštovanjem, druge vrste pravnik. Sodnik je poslanstvo in upam, da bomo nekoč lahko tudi ustrezno finančno nagradili to poslanstvo v tem kontekstu. Ob tem pa moram poudariti, da mi je najbolj zaskrbljujoče ravno to, da je najmanj sodnikov, kot ste omenili, iz moje generacije oziroma nekoliko starejše. Očitno takrat, ko sem bila sama na pravni fakulteti, ni bilo dovolj ciljano, nismo bili dovolj zgodaj identificirani v tem kontekstu. Potrebno je nekaj res narediti, da se ponovno dvigne privlačnost tega poklica.

Glede same optimizacije mreže sodišč, kot je že državni sekretar povedal, vem, da ministrica zelo aktivno na tem dela. Vem, da nikakor ne bodo sodišča ukinjena. To je sama zelo jasno in izrecno poudarila, da sodišča morajo ostati vsakomur dostopna ravno, ponovno, zaradi dviga zaupanja javnosti v sodstvo. In prepričana sem, da ji bo uspelo reorganizirati tako, da bo dejansko še vedno vsem državljankam in državljanom sodišča dostopna. Vem, da bo, da je, da gre zgolj za pri osnutek in seveda verjamem, da bo sodstvo imelo še priliko podati vse možne pripombe na samo reorganizacijo, kakor ste to že pokazali v preteklem letu, da si želite tu res sodelovanja. Tako, da čestitke seveda tudi ministrici za pogum, ker vemo, da je projekt reorganizacije mreže sodišč zelo, zelo zahteven projekt, ki v preteklem mandatu žal ni doživel epiloga. No, in verjamem, da bo pa ministrica v tem kontekstu.

Tako, da to bi bilo z moje strani vse.

Hvala lepa.