Hvala za besedo. Pozdravljeni poslanke in poslanci, ostali vabljeni.

Komisija za državno ureditev pri Državnem svetu je na svoji 30. seji 9. 10. se seznanila z letnim poročilom o učinkovitosti in uspešnosti sodišč za 2018.

Jaz moram povedati, da je bila kar zanimiva razprava in tudi smo se dotaknili določenih problemov, prisluhnili in pa tudi postavili določena vprašanja.

Zdaj, samo poročilo kot tako, seveda nihče ne more oporekati, tudi konec koncev neki uspehi so otipljivi. / nerazumljivo / in tudi mednarodno spoštovano, ampak vseeno tudi to, kar je bilo zdaj povedano s strani ministrstva – nekateri postopki enostavno trajajo predolgo. To je fakt in s tem se je treba sprijazniti, biti tudi do sebe kritičen. Mi smo sicer predlagali kako bi lahko se omejili neki roki, ampak nam je bilo obrazloženo, da pač zaradi različnosti postopkov, zaradi različnosti obremenjenosti sodnikov, da to pač predsednik sodišča ne more narediti, da so sodniki avtonomni in podobno. Ampak res mislim, da to je slaba popotnica za doseganje ciljev, da bo sodstvo dobilo tisto mesto, tisto priznanje v družbi. Kar je tudi povezano z integriteto sodnikov. Tudi tu se pač ne naredi nič. Če se pač ugotovi, da se pač neki sodniki na taki ali drugačni način kompromitirani, so pač nekako odgovorili v tem smislu, da oni ne morejo na to posegati, seveda tisti, ki so jih imenovali in podobne zadeve.

Mislim, da sta to dve ključni zadevi. Rok trajanja in integriteta je tisto, kar daje slabo luč na sodišče.

Strinjam se pa to, kar je bilo povedano s strani predlagatelja poročila - da pač seveda ne smemo in bogokletno jel da pa vse mečemo v en koš. 90 % ali pa še več je zelo verjetno zagnanih, poštenih, delavnih in potem tista malenkost naredi svoje. Tudi ta kadrovska vrzel med mladimi in med starimi, je tudi nekdo malo verjetno zamudil pri učinkovitosti, da se tega nebi zgodilo.

Zdaj, kar se tiče tudi pritožb na evropsko sodišče pa to, nam je bilo povedano, da je tega dosti manj. In pa, da tudi se dosti manj potem tam sodb razveljavi, kar je pohvale vredno.

Kar se tiče teh osnovnih prostorskih pogojev pa tudi moramo biti korektni. To je treba rešiti. Brez tega zahtevati, da je sodstvo v kondiciji, v najboljši formi, kot se temu reče, če nimajo osnovnih pogojev, to, lepo prosim. Ta zadeva ima eno osnovni temelj, ker če ni osnovnih pogojev za delo, tako kot pač mora biti, je to zadevo potem zelo težko speljati.

Zdaj bojazen je bila tudi kaj se bo dogajalo z novo reformo - če je že znana, če se bodo zapirala sodišča, kje, kako, koliko. Ampak so nam povedali, da je to še v pripravi, da na to pač nimajo odgovora.

To so bile neke osnovna vprašanja, odgovori. Kot povedano čisto na začetku, pač nismo bili zadovoljni. Ostalo pa je treba priznati, da so rezultati vedno boljši, ampak, kot vemo vsi / nerazumljivo / …za potem biti tudi užaljeni, če potem je medijsko to izpostavljeno, ampak je to, to je oblast. In sodniki so sestavni del oblasti v naši demokratični družbi in treba je vedeti, da štrlijo neke zadeve, ki jih dejansko vrabčki vidijo na strehi, da niso pravilno rešene ali pa se predolgo vlečejo. Je treba vedeti, da so to osebne tragedije ali pa družinske tragedije, pa tragedije, ki ne smemo pozabiti, da so včasih tudi bolj pomembne, podjetij. Zgodijo se pač zadeve, ki niso rešene. Treba je pa tudi vedeti, da tudi ne glede, da imamo lahko neke druge ugodnosti – vsi, ki prihajajo v Slovenijo investirati, gredo skozi kompletno vrsto oblasti, od zakonodajne, izvršilne in sodne. In seveda, če tu ne vidijo, da so pač zadeve možno rešljive, je tudi lahko en kamenček, da potem kakih 50 kilometrov gredo drugam.

Zato jaz upam, da bomo naredili s tem, kot prvo, da imajo lahko pogoje, da lahko delajo, da so dovolj samokritični tudi. Da pa nismo vsi samo kritični, pa bom končal s tem, da vidim belo piko na koncu tunela z načinom dela in pa tudi s samokritičnostjo nas vseh, da bomo rešili pravilno.