Hvala lepa. Spoštovane poslanke, poslanci.

Ob pregledu podatkov o poslovanju sodišč v 2018, je oceni vrhovnega sodišča, da je bilo izvajanje sodne oblasti v preteklem letu učinkovito in uspešno, moč pritrditi.

Namreč ob skoraj enakem številu sodnikov kot v preteklem letu in rahlem povečanju sodnega osebja, so vsa sodišča obvladovala pripad zadev, z izjemo seveda upravnega ter višjega delovnega in socialnega sodišča. Pri tem se je zmanjšalo število nerešenih zadev. Skrajšala sta se tudi pričakovani čas rešitve zadev te r povprečni čas rešitve. Znižala pa se je tudi povprečna starost nerešenih zadev.

Kljub temu pa je potrebno izpostaviti, da se je pripad zadev tudi v 2018, glede na 2017, zmanjšal ter, da so sodišča rešila manj zadev kot leta 2017. Znižala se je tudi učinkovitost sodnikov. Učinkovitost se je povečala le pri pomembnejših zadevah na upravnem sodišču ter na vrhovnem sodišču. Ponovno tudi ne moremo mimo kazalnikov, ki se nanašajo na starejše, nerešene zadeve, predvsem na izvršilnem področju, čeprav je sicer značilno njihovo zmanjševanje. Delež izvršilnih zadev v strukturi nerešenih starejših zadev se je namreč v preteklem letu nekoliko povečal tako, da so konec leta kar 72 % vseh nerešenih zadev, starejših od 5 let ter 78 % vseh nerešenih zadev, starejših od 10 let, predstavljale izvršilne zadeve.

Glede reforme sodne mreže, ki je bila delno že predstavljena, kar se tiče potreb, želim predstaviti aktivnosti Ministrstva za pravosodje.

To je že v letu 2017 za pripravo sodniške zakonodaje ustanovilo širšo delovno skupino, ki so jo sestavljali predsedniki sodišč z območja cele države, v tem letu pa je predsednik vrhovnega sodišča predlagal predstavnike sodstva in sicer predsednike vseh treh stopenj sodišč z območja Ljubljane z namenom sodelovanja pri pripravi zaključnih rešitev, namreč za rešitev za vzpostavitev sodnega okrožja kot osnovne organizacijske enote sodstva na prvi stopnji. V okviru obeh delovnih skupin se že dalj časa iščejo ustrezne rešitve za določitev bolj optimalne mreže sodišč in za uvedbo ene vrste naziva sodnika na prvi stopnji. Obe spremembi sta usmerjeni v racionalizacijo poslovanja sodišč, ki bo omogočila izenačitev obremenitve in izrabe kadrovskih virov in vzpostavila učinkovitejše vodenje sodišč, vendar ne na škodo dostopnosti državljanov do sodnega varstva. Istočasno te aktivnosti pomenijo zaključek reforme, ki se je začela že pred 10 leti s koncentriranjem sodne uprave na okrožna sodišča. Optimizacija mreže sodišč se pripravlja na pobudo sodstva, v sodelovanju s sodstvom in na način, da se predlogom sodstva prisluhne v največji možni meri. Letna poročila vrhovnega sodišča in dokumenti ob otvoritvah sodnega leta namreč kažejo, da se te potrebe po spremembah zaznavajo že dalj časa. Priprava normativnih podlag tako vseskozi poteka v komunikaciji s sodno vejo oblasti, na to pa kaže tudi ustanovitev in delovanje obeh delovnih skupin. V iskanju optimalnih rešitev smo na ministrstvu za pravosodje letos pripravili več predlogov zakonodajnih rešitev. Zadnji predlog, ki je v pripravi, pa sledi predlogu Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki je predlagalo novo rešitev za sodno okrožje Ljubljane. In sicer uvedbo dveh okrožnih sodišč znotraj sodnega okrožja Ljubljana z deljenimi stvarnimi pristojnostmi.

Kar se tiče kadrovskih vprašanj oziroma predvsem bi se fokusiral tu na reformo pravniškega državnega izpita in karierni razvoj pravnikov in potencialnih sodnikov.

Ministrstvo za pravosodje namerava s prenovo oziroma pripravo prenove področja pravniškega državnega izpita nadaljevati v smeri kot je že bila zastavljena v okviru prenovljenih izhodiščnih teh za prenovo področja pravniškega državnega izpita in z njimi je seznanjeno tudi vrhovno sodišče ter ostali deležniki strokovne javnosti. Ti so aktivno sodelovali pri njihovi pripravi. V prenovljenih izhodiščnih tezah je med drugim predvideno delno specializirano usposabljanje za posamezne pravosodne poklice, temu ustrezna pa je tudi delna diferenciacija pravosodnega izpita. Gre za gradivo, ki bo lahko primerna osnova za nadaljnje razprave glede te problematike. Upoštevajoč vse druge prioritete, ki nas čakajo v letošnjem letu, pa načrtujemo nadaljevanja izvajanja aktivnosti na tem področju konec letošnjega leta.

Pomembno vprašanje je seveda prostorska problematika sodišč. Tu se ne moremo strinjati s pavšalno oceno, da so prostorski pogoji sodišč neprimerni in neustrezni na splošno, saj so le-ti zagotovljeni za njihovo delovanje. V kolikor pa se pokažejo dodatne potrebe, pa se le-te sproti rešujejo s prostorskimi preureditvami, nakupi ali dodanimi nameni. Najemi, se opravičujem. Res je pa, da je problematika prvostopenjskih sodišča v Ljubljani izpostavljena predvsem zato, ker večina le-teh deluje v najetih prostorih in se nove potrebe rešujejo tudi le z novimi najemi. Tudi problem, ki je bil izpostavljen, glede gospodarskega oddelka okrožnega sodišča v Ljubljani, se je zadevo reševalo na podoben način. Pogodba preneha veljati avgusta 2020 in predlog odpovedi je bil prejet v začetku avgusta letos, ampak lahko pa že tudi ugotovimo, da je bila nova pogodba že pripravljena in urejena, torej, da se je zagotovilo ustrezen prehod v nove prostore. S prenovljenimi najemnimi pogodbami ministrstvo v zadnjih letih skrbi, da so tudi določeni najemodajalci pristopili k večjim investicijskim obnovam in se zato tudi obratovalni stroški urejajo oziroma optimizirajo. Vsekakor pa se lahko strinjamo, da je rešitev ljubljanskih sodišč v investiciji v novo sodno stavbo. Za to stavbo je že izbrana lokacija in zanjo se tudi zbirajo osnovni podatki.

Toliko mogoče uvodoma glede ključnih točk. Če bodo v razpravi potrebna dodatna pojasnili, pa bomo se do njih še opredelili.

Hvala.