Hvala lepa, spoštovani predsednik, za besedo.

Strinjam se z gospodom Cantaruttijem, da proračun je razvojno naravnan. Sam sem ga pač podrobno pregledal. Spodbujamo različne razvojne projekte, tudi ocenjen je bistveno več kot je bil predhoden.

Osredotočil pa bi se v bistvu samo na eno oziroma dve področji. In to so v bistvu informacijska družba oziroma politike znanosti in pa informacijske družbe, kjer se v celotnem proračunu, skupnem za leto 2020 na primer, predvideva porast izdatkov za 56,8 milijonov. Od tega, če se recimo navežem na proračun Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki mu namenja 11,7 milijona. Zdaj, porast je res velik, no, ampak moramo pa le vedeti, da ocena realizacije v letu 2019 je bila okrog 39 milijonov, v rebalansu celo bistveno manjša, mislim, da smo govorili o številki okrog 11 milijonov.

Oziroma, če povzamem, sredstva za znanost predstavljajo približno 4 % vseh odhodkov. 11,7 milijona MGRT-ja v skupnem budgetu pomeni približno 20 %. In tukaj me zanima ali je to dovolj oziroma kako vi ocenjujete ta sredstva.

Po mojem mnenju bi, tukaj gre pač za osebno mnenje, bi lahko celo bilo dovolj, v kolikor bomo dovolj uspešni pri implementaciji tega vloženega denarja oziroma, če poenostavim, koliko bomo dobili izplena oziroma kakšne tehnološke projekte, ki jih bodo potem lahko znala uporabiti. To mislim, da je bistveno. Ni dovolj, če samo govorimo o razvojnih in pa inovacijskih projektih, če potem teh ne znamo implementirati.

Zdaj, večno vprašanje, ki se nam postavlja, je kako spodbuditi inovativno razmišljanje v podjetju. Dejstvo je, da gospodarsko okolje, ne naše, ne svetovno, ne Evropsko, ni prizanesljivo do podjetij, ki so počasna in, da ne rečem okorna. V samem predlogu proračuna je omenjenih kar nekaj spodbud. Zdaj, vemo, da se, da je praksa oziroma da se v zadnjem času govori predvsem o dveh različnih modelih. To je ta model open innovation, ki ga verjetno precej dobro vsi že poznamo, kjer v bistvu pri razvoju novih izdelkov in pa tudi storitev, ne gre samo za izdelke, kupci oziroma trg aktivno sodelujejo. Drug model, ki se pa zdaj v, vsaj po mojem vedenju, zadnjem času precej več uporablja, je pa tako imenovani nocentive, se pravi, kjer gre za tržnico raziskovalnih projektov, ki obstaja, da ne rečem nekje na spletu oziroma kjer idejo kupuješ. In s tega področja me pač zanima vprašanje, no, na kakšen način ste na MGRT-ju pripravili nabor teh projektov. Ker se mi zdi pomembno s kakšne baze v bistvu te projekte gradimo.

Druga stvar, tudi spodbudna. Pravite, da bo pozornost posvečena inovacijam za razvoj inovativnih in okolju prijaznih produktov. In tukaj se moram spet dotakniti tega našega lasting vprašanja, vprašanja, ki traja že nekaj časa, se pravi krožnega gospodarstva. Jaz imam občutek, upam, da me vara, no, ampak, da se mogoče vse preveč ukvarjamo s samim konceptom krožnega gospodarstva, zanemarjamo oziroma premalo poudarjamo pa učinke. Oziroma želim to navezati na to, da v bistvu kako podjetja, ki niso dovolj inovativna, prisiliti v to, da recimo upoštevajo nek trend. Recimo, na primer podjetje naj bi svoj poslovnih mode, po nekih teoretičnih praksah, vsaj renoviralo, če ne prenovilo v treh letih, ne? Zdaj, podjetje, vsako podjetje ali pa večina podjetij tega ne stori samo, zato vas tukaj še enkrat, da se pač navežem na obe dve vprašanji, ki sem jih sicer že povedal. Se pravi, ali je 11,7 milijonov povečanja dovolj za resnejši premik na tem področju? In pa če lahko malo več, ni treba sicer tudi, lahko tudi pisno odgovorite, če želite, kakšen je nabor teh projektov, ki ste jih uvrstili oziroma ali imamo že izdelan konkreten nabor in na kakšen princip smo prišli do tega nabora.

Drugi del, tudi tako trajno vprašanje, o katerem se pogovarjamo že dalj časa. Kohezijska sredstva na vzhodu ostajajo nerazporejena, to ste tudi sam lepo povedal, vsi se tega zavedamo. Zdaj me pa v tem delu zanima, ne zato, da bi poudarjal, da je zahodna regija boljša, ne gre za to, mi moramo pač govoriti v nacionalnem interesu, gre za skupen interes države pač. Na kakšen način lahko v okviru integralnih sredstev spodbudimo, da se bo v smislu inovacijskih in pa razvojnih projektov podjetjem pomagalo, da ta sredstva lahko počrpajo. To se mi zdi kot dobra spodbuda, želel pa bi biti oziroma želel pa bi od vas predvsem, da ste tukaj mogoče malo bolj konkretni, če lahko.

Drugo pa, dobro, zdaj ni toliko pomembno no, ampak določena sredstva so namenjena tudi odkrivanju prikritih in vojnih grobišč z namenom zbiranja podatkov. Nič nimam proti temu. Ni niti tako malo teh sredstev. sprašujem mogoče o razlogih, ker jih ne poznam. Sam sicer razumem, da brez poznavanja zgodovine težje razumeš prihodnost, vendar, ampak direktne povezave pa tudi v smislu prej navedenega ne vidim.

Toliko.

Hvala lepa.